Varna razdalja
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | argentinska književnost |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Litera |
Ključne besede | Magija, Matere, Onesnaževanje okolja, Zastrupitve, Argentina, Pesticidi, Počitnice, Družine |
Prevod | Sara Virk |
Nekaj nevidnega, ki pa je uničilo vse
V letu slovenskega prevoda leposlovnega prvenca argentinske avtorice nas naslov najverjetneje asociiria predvsem na razdaljo, ki z oddaljevanjem postaja varnejša, v tem kratkem vročičnem romanu pa se varna razdalja kot refren ponavlja zaščitniški materi, ki skuša s fizično bližino varovati hčerko pred nevarnostmi. Bralec je postavljen pred dialog, ki se odvija med materjo in neznano osebo, ki v naglici spodbuja in usmerja njeno pripoved. Z naraščanjem napetosti, občutkom iztekanja časa in vedno večje nesigurnosti, se razkrivajo okoliščine dialoga, bralec pa z vsakim novim drobcem informacij postaja bolj nezaupljiv in na preži. Iz dialoga lahko izlušči, da sta si mati in hči za poletni oddih najeli hišo v manjši podeželski vasi, dneve pa preživljata ob bazenu in v družbi nekoliko nenavadne sosede, ki z njima deli zgodbo o sinovi nesreči, ki ji je sledilo njegovo spremenjeno in čudno obnašanje. Slišati je dovolj zlovešče, da ima mati čudnega kraja s čudnimi prebivalci dovolj in poskuša oditi. A pri tem se nekaj zalomi, kar jo zveže z usodo življenja v vasi. Fantastični in doslej nepovezani elementi iz pogovora se kažejo v vedno bolj jasnih obrisih, posledice najdejo svoj vzrok in nevarnost začenja dobivati pravo ime. Izvrstno branje, ki s psihološkim hororjem posega na področje družbenih in okoljskih tem, si je med drugim prislužilo tudi nominacijo za mednarodnega Bookerja (2017) in nagrado Shiley Jackson (2017).
“Sprašujem se, če bi se mi lahko zgodilo enako kot Carli. Sama vedno pomislim na najhujši scenarij. V isti sapi recimo računam, koliko časa bi porabila, da bi planila iz avta in prišla do Nine, če bi ona nenadoma stekla k bazenu in padla vanj. Temu pravim >varna razdalja<, tako pravim tej spremenljivi razdalji, ki me loči od hčerke, in si jo preračunavam vsaj pol dneva, čeprav vedno znova tvegam več, kot bi smela." (str. 17)