Varna razdalja
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | argentinska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2019 |
Založba | Litera |
Prevod |
Sara Virk |
Ključne besede | Argentina, Družine, Magija, Matere, Onesnaževanje okolja, Pesticidi, Počitnice, Zastrupitve |
Nekaj nevidnega, ki pa je uničilo vse
V letu slovenskega prevoda leposlovnega prvenca argentinske avtorice nas naslov najverjetneje asociiria predvsem na razdaljo, ki z oddaljevanjem postaja varnejša, v tem kratkem vročičnem romanu pa se varna razdalja kot refren ponavlja zaščitniški materi, ki skuša s fizično bližino varovati hčerko pred nevarnostmi. Bralec je postavljen pred dialog, ki se odvija med materjo in neznano osebo, ki v naglici spodbuja in usmerja njeno pripoved. Z naraščanjem napetosti, občutkom iztekanja časa in vedno večje nesigurnosti, se razkrivajo okoliščine dialoga, bralec pa z vsakim novim drobcem informacij postaja bolj nezaupljiv in na preži. Iz dialoga lahko izlušči, da sta si mati in hči za poletni oddih najeli hišo v manjši podeželski vasi, dneve pa preživljata ob bazenu in v družbi nekoliko nenavadne sosede, ki z njima deli zgodbo o sinovi nesreči, ki ji je sledilo njegovo spremenjeno in čudno obnašanje. Slišati je dovolj zlovešče, da ima mati čudnega kraja s čudnimi prebivalci dovolj in poskuša oditi. A pri tem se nekaj zalomi, kar jo zveže z usodo življenja v vasi. Fantastični in doslej nepovezani elementi iz pogovora se kažejo v vedno bolj jasnih obrisih, posledice najdejo svoj vzrok in nevarnost začenja dobivati pravo ime. Izvrstno branje, ki s psihološkim hororjem posega na področje družbenih in okoljskih tem, si je med drugim prislužilo tudi nominacijo za mednarodnega Bookerja (2017) in nagrado Shiley Jackson (2017).
Objavljeno: 24.12.2020 13:07:08
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:35
“Sprašujem se, če bi se mi lahko zgodilo enako kot Carli. Sama vedno pomislim na najhujši scenarij. V isti sapi recimo računam, koliko časa bi porabila, da bi planila iz avta in prišla do Nine, če bi ona nenadoma stekla k bazenu in padla vanj. Temu pravim >varna razdalja<, tako pravim tej spremenljivi razdalji, ki me loči od hčerke, in si jo preračunavam vsaj pol dneva, čeprav vedno znova tvegam več, kot bi smela." (str. 17)