Feri Lainšček
Prvotnost : poema o ljubezni
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018
Št. strani: 121
Žanr:
epski roman (mladinski),
mladinski roman (mladinski),
družbeni roman
Narodnost: slovenska književnost
Unikum v slovenski književnosti
Prvotnost je vsestransko nenavadna umetnina, izrazito večplastno delo, ki kar kliče po poglobljeni interpretaciji; izvrstna razlaga s stališča psihoanalize je sicer že izšla v verziji z naslovom Poema o ljubezni - prvotnost iz leta 2003; in ker je pripoved iz tega leta (oz. iz 1997, ko je izšla prvič, integrirana v roman Skarabej in vestalka) izjemno zahtevna, se ji je avtor ponovno prepustil in jo napisal tako, da je razumljivejša, pa tudi vsebinsko dostopnejša mladim bralcem.
Osnovni obrisi zgodbe gredo npr. takole: deklica Njo, najdenka, odrašča v davnih časih, časih poganskih verovanj in tesnega stika človeka z naravo; kmalu po tem, ko postane ženska, spozna Nagra, moškega iz plemena Agrov. Vzklije ljubezen, ki pa ne traja, saj Agre napade izjemno agresivno pleme Gjirkošev. Oziroma - ljubezen traja. A sam opis vsebinske ravni nikoli ne bi povedal dovolj. Pripoved lahko namreč razumemo na različnih nivojih, npr. kot parabolo za življenje samo; in če prepoznavamo v njej arhetipe in metafore, se nam slej ko prej prikažejo globlji pomeni in smisli. Avtor pogosto navaja, da je roman pisal s pomočjo Jungove tehnike aktivne imaginacije, ki, po njegovih besedah, vključuje sanjanje, prebujanje in fantazije.
Umetnina sama po sebi je tudi poetični, himnični jezik z množico novih (ali morda prastarih) besed; podobno je z ilustracijami: ilustrator Jure Engelsberger je skozi Prvotnost poglobljeno sledil tekstu; o slikarskem romanju po Prvotnosti je objavil v reviji Otrok in knjiga obširen esej, ki bralca sooča z nastajanjem, pomenom in sporočilnostjo ilustracij in lucidno osvetli nekatere elemente v razumevanju teksta. / Prvotnost že odhaja v svet: v prevodu Erice Johnson Debeljak je pod naslovom Origins : a poem about love izšla v angleščini; ilustracije so bile v letu 2019 razstavljene v Londonu in na Kitajskem. /
Slovenskim literarnim arhetipskim likom se tako pridružuje tudi Njo, ki je niso poteptali zobri. /
Prepustimo se Prvotnosti, naj zadane; kdor bo prebral, bo razumel.
Odlomek iz knjigeMandragora, to strašno čarilo, vpričo katerega so žreci le pošepetavali, je bila blatni gomolj, ki ga je Agneš položila v nišo, Susa Sasoji pa ga je stražil. Preko dneva se je bil namreč raznesel glas o najdbi in mnogi so šli pogledat. Tudi na njihovih obrazih je bilo čutiti, da ima sad oči, ki človeka lahko uročijo. Sklonili so se in ga ošinili, nato pa so že popljuvali po pogledu in se dolgo obračali vstran, kot ob nesreči. Le Njo seveda ni mogla sploh upati, da ji bo dano stopiti iz tega čarnega zrenja. Koren je bil zanesljivo tu le zaradi nje, vse njegovo je bilo njeno in morala mu je biti na razpolago.
(str.10)
Nagrajena knjiga:
,
Ključne besede:
STARI VEK,
ŽIVLJENJE,
LJUBEZEN,
ODRAŠČANJE
Prispeval/-a:
Veronika Vurnik Škrabec,
Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 30.12.2019 16:51:00
Zadnja sprememba: 8.1.2020 9:57:19
Število ogledov: 1816