Dobre knjige
2946 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Non-Oui
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:1









Lidija Dimkovska

Non-Oui

Ljubljana, Modrijan, 2019

Št. strani: 216


Prevod: Aleš Mustar


Zbirka: Bralec
Žanr: družbeni roman

Narodnost: makedonska književnost

Če se boš tudi ti kdaj kam preselila, boš razumela, o čem ti govorim.

Non-oui. Ne-da. Neda. Nedica. Nedjeljka. Babica in vnukinja z istim imenom. Babica Splitčanka, ki se je zaljubila v italijanskega vojaka, se je leta 1947 preselila na Sicilijo, v Castellammare del Golfo, in si tu ustvarila družino. Leta 1988 se rodi njena vnukinja Neda, hči najmlajšega od treh sinov, Stefana. Vnukinja Neda je v številni družini edina, ki se je naučila babičinega jezika – hrvaščine. Zato je tudi edina, ki razume in globoko podoživlja nonino življenjsko zgodbo. Knjiga je pripoved o Splitu v 1. polovici 20. stoletja, o vsakdanjem življenju, doživljanju tujih turistov, svetovnih dogodkov (npr. napovedanega konca sveta leta 1910, ko naj bi na zemljo padel Halleyev komet), o prvih ljubeznih, družinskih odnosih, dekliškem odraščanju. Skozi nonino pripovedovanje vnukinji spoznamo Split med drugo svetovno vojno, borbo za vsakdanje preživetje, noninega moža Carla, ki se je po kapitulaciji Italije septembra 1943 iz mladega italijanskega vojaka spremenil v antifašista, se pridružili partizanom in skupaj z njimi branil Split pred Nemci, delovanje ustašev, preganjanje židov, osebne izgube in trpljenje. Življenjska zgodba none Nedjeljke je izpoved ženske, ki jo je domače okolje obsojalo in izvrglo, v tujem okolju pa zunaj zidov lastnega doma ni nikoli zaživela. Ostala je osamljena ujetnica številnih nedojemljivih tujih običajev, za okolje je vedno bila tista drugačna, tujka. Izjema je vnukinja Neda, ki je na nono zelo navezana. Nonino izjemno zgodbo z bogatimi življenjskimi spoznanji v sebi predeluje in ohrani, po nonini smrti obišče Split, naveže stike z nonino nečakinjo in redno sledi aktualnim dogodkom na Hrvaškem. Med prvoosebnim noninim pripovedovanjem v krajših odlomkih Neda razmišlja o mladih njene generacije v 21. stoletju, ugotavlja, koliko bolj skopa in površna je ona sama in njeni prijatelji v ustvarjanju prijateljstev in ljubezenskih odnosov. Non-oui je več kot pripoved o življenju mlade ženske iz Splita na Siciliji - je izpoved o trku dveh različnih svetov, o teži izseljenstva, o zaznamovanosti in izoliranosti ljudi, ki izstopijo iz povprečnega vedenjskega vzorca okolja, je pripoved o izkoreninjenosti in potrebi po pripadnosti, razumevanju lastne identitete in iskanju korenin. Predvsem pa je delo tudi zgodba o globoki ljubezni vnukinje do svoje posebne babice. Je izročilo utrujenih rok preteklosti v mlade roke prihodnosti, kot zgodbo Non-oui odlično povzema naslovnica.



Odlomek iz knjige

Večkrat si rekla: Ajme, Nedica, če kje dolgo ne živiš več, potem si tam mrtev. In če gre mrtev človek tja, kjer je bil nekoč živ, je kot bi šel tja duh. Duhov pa se vsi bojijo, kajne? Odrasli in otroci. Teh tvojih besed nisem razumela. Nisem mogla razumeti, zakaj si tam, kjer ne živiš več, že mrtev. Preprosto živiš drugje in se kadar koli lahko vrneš tja, kjer si prej živel. Za mojo generacijo so potovanja postala nekaj običajnega, turizem, ne pa eksistenčno vprašanje. In ni res, da bi se te vsi, ki bi te videli, tudi prestrašili. Jaz se te že ne bi prestrašila, če bi živela v Splitu in bi ti prišla nenajavljena. Ali si ljudje, ki nas imajo radi, ne želijo, da bi nas spet videli? Tudi, če bi bili duhovi? V Splitu si bila deklica, živ človek, imela si prijateljice, usoda pa ti je namenila, da si se zaljubila v Italijana. Ali ljubezen, ki vse prenaša, vse veruje in vse upa, spreminja ljudi, ki se zaradi nje preselijo, v duhove? Ajme, Nedica, to je Sveti Pavel v pismu Korinčanom pozabil napisati. Zagotovo še sam ni vedel, da človek, ki ljubi in zaradi ljubezni zapusti domovino, v njej postane duh. Zanimivo je in ne gre zanemariti dejstva, da tudi v svoji novi domovini živi kot duh. Kot hišni duh, ki se ga domači in sodržavljani počasi vse manj bojijo, ga pa še vedno malo čudno gledajo, kot bi imel kaj na glavi ali na obleki, kakšno znamenje.

(str. 23)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Izseljenci, Ženske, babice in vnukinje, življenjske zgodbe, split, narodnostno mešani zakoni, Ljubezen, tujina, Domovina, druga svetovna vojna, Dekleta, Odraščanje, sicilija, Medosebni odnosi, Družina, predniki, Identiteta


Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 23.4.2019 8:49:15
Zadnja sprememba: 23.4.2019 8:49:15
Število ogledov: 389