Dobre knjige
2924 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Pusti me pri miru E-knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,8
Št. ocen:8









Alejandra Laurencich

Pusti me pri miru

Ljubljana, Študentska založba, 2011

Št. strani: 278


Prevod: Mojca Jesenovec


Žanr: družbeni roman

Narodnost: argentinska književnost

Argentinska pisateljica je potomka slovenskih priseljencev tretje generacije, ki se uveljavlja kot ena najboljših ustvarjalk mlade sodobne argentinske književnosti. Njen roman je navdušujoče delo o medosebnih odnosih. Junaki romana so zapleteni v mrežo ljubezenskih težav. Na to nas pripravi že uvodni citat iz Carmine Burane na začetku knjige, ki pravi, da kjer je ljubezen, je tudi bridkost. To trpljenje je porazdeljeno med šest likov, ki so vsi nesrečni zaradi svojega ljubezenskega stanja. Louis še vedno ljubi svoje nekdanje dekle Mariano, ki je sedaj poročena z Alejandrom. Ta ljubi svojo ženo, a ona je še vedno zaljubljena v Louisa, v katerem pa se začno pojavljati tudi čustva do dolgoletnega prijatelja Blacka. Black goji do biseksualnega Louisa iskreno prijateljstvo, ki pa začne postopoma preraščati svoje platonske meje. Zdravnik Ray Copeland je tisti, katerega je Louis po nekajmesečnem razmerju zapustil in na lovu za njim ne izbira sredstev. V Louisa je zaljubljena tudi njegova prijateljica Pachu, za katero pa bolj ali manj neuspešno vzdihuje srednješolec Matias. Za vse so krivi kupidi, je zapisano na nekem mestu v knjigi. Glavni liki so v romanu dokaj enakomerno zastopani, vendar je Louis prvi med enakimi. To pa zato, ker skoraj vsi obožujejo njega. Lous je pripadnik elitnega družbenega razreda, njegova družina je iz vrst angleškega plemstva, on pa je črna ovca te svoje družine. Njegovo uporništvo izvira iz otroštva, ki sta ga zaznamovala materin samomor in pomanjkanje očetove ljubezni. Z Mariano sta bila v destruktivnem razmerju, ki ni moglo vzdržati. Ko pa se Louis zaplete s sadističnim kirurgom Rayem, očetovim prijateljem, bi lahko rekli, da je v primerjavi z ljubeznijo do Mariane prišel z dežja pod kap. Vsi napori njega in njegovih prijateljev so sedaj osredotočeni na to, da Louis ne pade ponovno v Rayeve kremplje. Ta najprej namerava Louisu igrati nadomestnega očeta, da bi v ta pravem sprožil ljubosumje in se mu tako maščeval za mnoga ponižanja, ki mu jih je arogantni Anglež prizadel v dolgih letih njunega poznanstva. A želja po maščevanju preraste v obsedeno strast, ki jo začuti do Louisa. O Louisu se največ govori, a beseda je največkrat dana neki drugi osebi, Louisovi prijateljici Pachu. Z njenim likom pisateljica povleče genialno potezo, saj Pachu opravi za bralca zelo hvaležno vlogo, ko prvoosebno razlaga dogodke, ki jih je prej že omenil vsevedni pripovedovalec. Njen govor se nahaja v poševnem tisku in je bralcu zelo v pomoč, saj dodatno razjasnjuje ali ponovi stvari, ki so bile že prej omenjene bežno ali pa so se izgubile v zapletenih odnosih ter v gostem slogu pisanja z mnogimi podrobnostmi. Ko Louis zapusti Raya in se nastani pri prijatelju Blacku, z njima zaživi tudi Pachu. Tako kot skoraj vse osebe v romanu Louis neznansko privlači tudi njo, v njegovi bližini se je pripravljena prilagoditi prostovoljnemu zaporu. Zaradi Louisovega paničnega strahu pred Rayem namreč vsi trije živijo v skoraj popolni izolaciji pred zunanjim svetom. Toda ali je to pripravljena potrpeti tudi takrat, ko dokončno uvidi kemijo med Louisom in Blackom ter spozna, da je odveč? Podala sem vam le drobtinico iz velike pogače medosebnih odnosi med glavnimi liki romana. Ti so tako zapleteni, da jih je skoraj nemogoče predstaviti v kratki rubriki. Zato vas vabim, da knjigo preberete sami.



Odlomek iz knjige

Louis pravi, da so za vse krivi Kupidi.
Kaj?
Kupidi. Debeluščki, ki so podobni Amorju.
Zakaj pa so krivi prav oni? je rekel in v njegovem glasu je bilo čutiti zanimanje.
To je kot metafora. Ne, da bi se stvari dogajale zaradi njih, ampak da je vse skupaj slabo zastavljeno, slabo zastavljeno že od samega začetka, razumeš? Pomisli. Kupidi na primer streljajo puščice.
In?
Louis pravi, da bi morali metati nekaj takega kot bumerang. Da zadene enega in se vrne k drugemu. Če pa ne, ti pač zada kakšno rano, ampak samo tebi. Ker ko začneš iskati svojega Kupida, da bi ga vprašal, kdo ti pravzaprav pripada, debeluščka že zdavnaj nikjer več ni. In potem se na koncu zaljubiš v nekoga, ki mu je všeč nekdo drug in tako naprej, kot kakšen svetovni vrtiljak, sem nohtom začela praskati po mizi. Z bumerangom bi bilo čisto drugače.



Cobiss povezava
Pusti me pri miru - Biblos


Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Medosebni odnosi


Prispeval/-a: Jasna Mlakar, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 13.11.2014 12:34:43
Zadnja sprememba: 6.11.2015 12:55:36
Število ogledov: 2503