| Žanr | pesem |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1993 |
| Založba | Karantanija |
| Prevod |
Igor Majaron |
| Ključne besede | Čas, Družbeni vidik, Ljubezen, Mesta, Narava, Življenje |
Poezija ameriškega pesnika Carla Sandburga (1878-1967) v slovenskem izboru je predvsem poezija, ki je pomirjena z dejstvom (pre)minevanja, srečevanja in odhajanja, zato pa si prizadeva doživljaje vsaj za trenutek obdržati pred očmi, preden zapadejo muhavosti spomina. Pri tem je Sandburgova pozornost vselej namenjena občutenju sveta na koži preprostega (ameriškega) človeka, delavca. Izraža naklonjenost naravi in njenim ciklom, na drugi strani pa do socialne tematike zavzema trdno in nepopustljivo držo, ki kliče po spremembi izkoriščevalskih razmerij. Pesmi, pisane v prostem verzu tako tematsko (od pesmi narave, velemesta, ljubezni …) kot tudi po ostrini subtilno nihajo med aforistično poantiranostjo in haikujevsko milino.
Avtor je sicer poznan tudi po obsežnih biografijah Abrahama Lincolna ter zbiranju in izvajanju ameriške ljudske glasbe. Za svoje delo je dobil tri Pulitzerjeve nagrade.
Objavljeno: 22.03.2019 11:04:18
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:46
Zaobljuba
Rumeni prah na črmljevih krilih,
siva luč v ženskih očeh,
rdeča razvalina v spremenljivi žarnici
sončnega zahoda:
polastim se vas in visoko naložim spomine.
Smrt si bo na nekaterih od njih
polomila kremplje. (str. 9)
Megla
Megla pride
z mačjimi koraki.
Tiho leži na boku
in gleda pristanišče in mesto.
Nato se odpravi dalje.(str. 46)
