Kuhinja
| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | japonska književnost |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1997 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Ključne besede | Osamljenost, Žalovanje, Žalost, Kuhinje, Ljubezen |
Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.
Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
"Kraj, ki ga imam najraje na svetu, je kuhinja."
Kuhinja je roman, ki govori o osamljenosti, žalovanju in žalosti, pa tudi o soočanju s temi čustvi.
Mikage je umrla babica. Ostala je sama, saj drugih članov družine nima. Ker je stanovanje zanjo preveliko, se mora preseliti, vendar ji za to zmanjkuje energije, žalost in osamljenost jo hromita. Na pomoč ji priskoči znanec Juiči, ki jo povabi, da se preseli k njemu in njegovi mami. Mikage se pri njima počuti čedalje bolj domače in se na njiju precej naveže. Pri njima preživi šest mesecev in se nato odseli na svoje. Čez nekaj časa jo pokliče Juiči in ji sporoči, da je Eriko umrla. Ponovno se mora soočiti z žalostjo ob izgubi bližnjega in z globokimi občutki osamljenosti.
Ne gleda na to, v kako sanjavi ljubezni sem se znašla, ne glede na to, kako veselo pijana sem bila, v svojem srcu sem se vselej zavedala, da moja družina premore samo še eno osebo.
Prostor, ki ne more biti zapolnjen, kakorkoli srečno je skupno življenje otroka in starke – mrtvaška tišina, ki sope v kotu sobe in išče pot naprej, kakor drget. Zelo zgodaj sem jo začutila, čeprav mi ni nihče povedal zanjo.
Mislim da jo je začutil tudi Juiči.
Kdaj sem spoznala, da na tej res temni in samotni stezi, po kateri stopamo, lahko razsvetlimo edinole svojo pot? Čeprav sem odraščala z ljubeznijo, sem bila vselej osamljena. (str. 20, 21)
Citati
(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kuhinja.
Kritike
(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.
Komentarji
(0)Ogledi: 8
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 0
