Shirley Jackson
Loterija in druge zgodbe
Ljubljana, LUD Literatura, 2018
Št. strani: 282
Prevod: Tadeja Spruk
Spremna beseda: Tadeja Spruk
Zbirka:
Stopinje
Žanr:
kratka zgodba
Narodnost: književnost ZDA
Osamljene ženske in njihovi demoni
Ameriška avtorica, ki jo literarna stroka primerja z njenimi predhodniki iz 19. stoletja, še posebej Henryjem Jamesom, v ospredje svojega pisanja postavlja ženske. Osamljene, naveličane, vpete v rutino gospodinjskega vsakdana, v strahu pred moškimi. Ali pa po drugi strani mlajše samske ženske, ki si želijo moškega, a zmeraj naletijo le na demonskega zapeljivca, ki je lahko samo njihova poguba. Zgodbe iz pričujoče zbirke so razdeljene v štiri dele. V prvem so junakinje naivne do te mere, da jih vedno nekdo preseneti ali prevara, same pa se nato raje sprijaznijo in požrejo krivico (Demonski ljubimec, Božja sodba...). Le v eni zgodbi je tak naivnež moški (Po maminem receptu). V drugem delu se ženske ubadajo z otroki, ki so jih po razumu že davno prerasli, dobrodušne matere pa njihove hudobije ne spregledajo takoj (Charles ...)
V tretjem delu so junakinje nekoliko starejše, a prav tako osamljene, njihova naivnost pa je zato še toliko bolj boleča. V zadnjem delu je najbolj kruta prav zadnja zgodbe, ki daje naslov celotni zbirki in je ob prvi objavi vzbudila tudi največ zgražanja bralcev. Z ženskami so lahko moški v času, ko je ustvarjala Shirley Jackson, pač še počeli, kar se jim je zljubilo. Zgodbe kot celota so morda za povprečnega bralca res le delno razumljive, so pa zato toliko bolj povedni odstavki, v katerih se bodo bralci prav gotovo znašli in prepoznali.
Odlomek iz knjige... Na vogalu se je ustavil taksi, iz katerega je nekdo izstopil, in pomahala je vozniku. Stopila je s kovancev in jih pustila na tleh, ko je sedla v taksi. Vozil je počasi in med vožnjo poskakoval; vse bolj ji je postajalo jasno, da postopno propadanje ni bilo v izključni domeni taksijev. Na avtobusih so se na nepomembnih mestih začele kazati razpoke, usnjeni sedeži so bili polomljeni in zapacani. Tudi poslopja je načel čas; v eni od najprestižnejših trgovin je v s ploščicami prekriti avli zijala velikanska luknja, ki si jo moral obiti. Na vogalih stavb se je krušil omet in se na ulice usipal kot fin prah. Granit je neopaženo razjedalo. Zdelo se je, da so vsa okna, ki jih je videla na poti v predmestje, razbita; morda je bil na vsakem uličnem vogalu raztresen drobiž. Ljudje so vse bolj hiteli; v zgornjem kotičku okna je zagledala dekle z rdečim klobukom, ki je izginilo, še preden bi si lahko ogledala njen klobuk. Izložbe trgovin so bile tako bleščeče, ker si jih ujel le za drobec sekunde. Ljudje so hiteli v tako vročičnem zagonu, da se je zdelo, da je vsaka ura dolga le petinštirideset minut, dan devet ur in leto štirinajst dni. ...
Iz zgodbe Steber soli, str. 218 - 219.
Ključne besede:
ŽENSKE,
OTROCI,
OSAMLJENOST,
PREVARE
Prispeval/-a:
Julijana Voroš,
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 22.2.2019 7:59:01
Zadnja sprememba: 18.11.2020 12:11:54
Število ogledov: 1611