Dobre knjige
3427 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Eleganca ježa
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,3
Št. ocen:54









Muriel Barbery

Eleganca ježa

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2010

Št. strani: 364


Prevod: Metka Zorec
Prevod: Varja Balžalorsky


Zbirka: Roman
Žanr: družbeni roman, filozofski roman

Narodnost: francoska književnost

Inteligenten, duhovit filozofski roman o pomenu lepote v tem nelepem svetu.

Renee je povprečna in neopazna štiriinpetdesetletna vratarica, zaposlena v razkošnem Pariškem bloku. Stanovalcem bloka je nevidna, ker je revna in nepomembna. V bloku živi izjemno nadarjena dvanajstletnica Paloma, ki piše dnevnik o svoji snobovski družini. Paloma se odloči, da bo za svoj trinajsti rojstni dan naredila samomor. A videz vara; Renee je v resnici izobražena in kultivirana, Paloma pa gleda na svet drugače kot njena starejša sestra. Ko se v blok vseli še japonec Kakuro Ozu, se kmalu odkrijeta njuni skrivnosti. Knjiga ponuja gibko in duhovito branje tudi filozofsko okornejšim bralcem.



Odlomek iz knjige

Če pomislim, da obstajajo ljudje, ki nimajo televizije!
Kako zmorejo? Jaz pred njo lahko preživim ure in ure. Ugasnem zvok in gledam. Občutek imam, kot da gledam stvari skozi rentgenske žarke. Če odvzamem zvok, je dejansko tako, kot če paketu odvzamete ovoj, lep svilen papir, ki ovija bedarijo za dva evra.



Cobiss povezava

Glej tudi

link Mladina.si
link Rtvslo.si
link Bukla




Prispeval/-a: Ondina Ček, Knjižnica Koper
Objavljeno: 12.11.2014 16:30:23
Zadnja sprememba: 12.10.2015 13:01:28
Število ogledov: 15264



Kritike

Roman Eleganca ježa se giblje med lahkotnostjo, ki občasno ne more ubežati zmerni sentimentalnosti ter zahtevnostjo, ki z neštetimi medbesedilnimi, filozofskimi in kulturnimi navezavami zahteva razgledanega bralca. V izmenjajočih se pripovednih prvoosebnih perspektivah se glavni junakinji namreč navdušujeta nad romani ruskih avtorjev, Kantovo in Husserlovo filozofijo, japonsko kulturo in njeno filmsko produkcijo, Mozartom, pa kronološko vse do Blade Runnerja in Eminema. Hkrati pa izgubljata potrpljenje ob nepravilni rabi vejic (s čimer bodo simpatizirali vsi »grammar naziji«), ob potrošniški kulturi, psihoterapevtih, premožnih mladih, ki se oblačijo po »klošarsko« itd. Vse skupaj zavito v celofan humorja, če ne celo posmeha, s katerim avtorica obračuna z elitističnim razredom kvaziintelektualcev, ki jih predstavljajo prebivalci ulice Grenelle številka 7. Tej gmoti se zoperstavlja trojica ekstravagantnežev: suicidalna najstnica, s hkratnimi potezami genija in mizantropa, samouka ovdovela hišnica, ki prikriva svojo pravo inteligenco in ostareli Japonec Kakuro Ozu, ki kot nekakšen modrec z Vzhoda »razkrinka« pravo naravo dveh protagonistk in predstavlja nepogrešljiv člen pri formaciji zarotniškega trikotnika.


Pripoved po prihodu tega mediatorja odraža občutje joie de vivre, spoznanja, da je življenje navkljub vsemu vredno živeti oz., kot veleva citat iz japonskega filma Sestri Munakata: »Vztrajanje, da je vse slabo … To se mi zdi nezaslišano.« Med deklico, hišnico in prišlekom Kakurom se stkejo nenavadne vezi, ki dokončno razbijejo vse stereotipne predpostavke o družbenih vlogah ter slavijo pristnost in lepoto v medčloveških odnosih. Nov življenjski moto teh junakov se glasi nekako takole: živeti v iskanju majhnih trenutkov, kairosov, ki minljivosti človeškega bivanja na svetu dajejo pečat večnosti in smisla. V to je vpeta tudi misel o estetiki, ki jo izreče hišnica – ravno to občutje večnosti in univerzalnosti človeških občutenj, ki so jih zmožna prikazati umetniška dela, je bistvo Lepega. Enako velja za roman Muriel Barbery – navkljub nenavadnim junakom in zapletu narekuje širok spekter bralcev. Kratkočasno, duhovito, intelektualno (a brez kančka suhoparnosti) in predvsem optimistično branje za slehernega bralca.


 

Anja Kapus, 9. julij 2020

Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.