En sam cvet

Žanrdružbeni roman, ljubezenski roman
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Prevod Iztok Ilc
Ključne besede Očetje in hčere, Japonska kultura, Dediščina
Število strani

158

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Hoditi po strehi pekla in gledati cvetje"

En sam cvet je doslej tretji v slovenščino prevedeni roman francoske pisateljice Muriel Barbery. V naš bralski spomin se je vtisnila z Eleganco ježa, tokrat pa omreži z zgodbo o duhovnem potovanju, prepredenem s simboliko cvetja, posebno poetično pisavo in čutnimi impresijami. Vsako poglavje se prične z legendo ali pravljičnim utrinkom, kjer se kot osrednji motivi pojavljajo rastline, sporočilnost pa je kasneje vpeta v pripoved o Rose, štiridesetletni botaničarki. Določa jo njen poklic, sicer pa se skozi življenje opoteka brez čvrstega sidra in z občutenjem bivanjske praznine. Po smrti očeta, bogatega trgovca z dragocenimi umetninami, ki ga ni nikoli spoznala, se kot edina dedinja odpravi na Japonsko, njegovo rodno deželo, v tihem obetu spremembe. Tam jo pričakuje Paul, očetov prijatelj in sodelavec, predvsem pa skrbnik njegovega zadnjega volila, “darila, ki oživlja”. Rose se skupaj s Paulom podaja od enega budističnega templja do drugega, skozi tuje oči spoznava očeta, japonsko kulturo, predvsem pa sebe. Na poti samoizpraševanja počasi popušča njen oklep malodušja, v njej se razraščata lahkotnost in zavest pripadnosti, prebudi pa se tudi ljubezen, “ki ovije nežno kot mah”.

Ponoči je sanjala, da se z očetom sprehaja po slivovem nasadu ob templju iz temnega lesa. Za njima so hodili demoni iz njenih otroških pravljic. Pred cvetlico skrajne lepote – cvetni lističi kot diamantni blisk, prašniki kot poteze s svetlim tušem – ji je Haru ponudil roko, rekoč: “Sprejela boš tveganje trpljenja, daru, nepoznanega, ljubezni, neuspeha in preobrazbe. Tedaj se bo, enako kot je v meni slivov cvet, v tebi odvilo vse moje življenje.” (str. 83)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige En sam cvet.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 36
Komentarji: 0
Število ocen: 8
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Dela avtorja