| Žanr | kratka zgodba, potopis, spomini |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Gorica, 2006 |
| Založba | Goriška Mohorjeva družba |
| Ključne besede | Humanitarna dejavnost, Otroci in odrasli, Prostovoljno delo, Spomini |
Tereza Srebrnič je zamejska Slovenka. Nameravala je študirati medicino, a je kmalu ugotovila, da bo to zanjo predrago in pretežko. Nato je na več osnovnih šolah poučevala verouk. Spoznala je italijansko misijonsko ustanovo CVCS in preko nje odšla v misijone. Z življenjem v Afriki jo je že v otroštvu seznanila mama, za misijonsko delo pa jo je navdušil koroški duhovnik Vinko Zaletel. Dve leti je bila v Maliju, dve leti v Zambiji. V knjigi opisuje zgodbe svojih sodelavk, afriških otrok in preprostih, malih ljudi, s katerimi je delila življenje, skrbi in srečo. Čeprav drobna po obsegu, nas knjiga pretrese, ko spoznamo revščino na tej trpeči črni celini, in se zavemo svoje razvajenosti, potratnosti in nezadovoljstva.
Uvodna beseda / Oskar Simčič: str. 5.
Objavljeno: 29.11.2018 13:32:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:57
“Morda ste že slišali za afriško bolezen ‘mal d’Afrique’? Nalezeš se je, če za dalj časa živiš na tej črni celini. Nato se mogoče za nekaj časa potuhne, a se spet pojavi. Ko te zagrabi, si želiš, da bi se ponovno vrnil tja – v Afriko. Tako se je zgodilo tudi meni, saj sem se po dobrem letu, odkar sem se vrnila iz Malija, odločila, da grem zopet na afriška tla. A ne kot turist, marveč spet kot prostovoljka delovat z ljudmi v kakem razvojnem načrtu.” (str. 89)
