| Žanr | družbeni roman, mladinski roman, problemski roman |
| Narodnost | francoska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Odisej |
| Prevod |
Alenka Moder Saje |
| Ključne besede | Brezdomci, Mladostniki, Odraščanje, Prijateljstvo |
Lou je zelo nadarjeno dekle. Dvakrat je preskočila razred. Njena mati se ne more sprijazniti s smrtjo druge hčere, zato dneve preživlja doma med štiri stenami. Oče skuša bolj ali manj uspešno družino držati skupaj. Lou se počuti odtujeno doma in v šoli. Razume se le s sošolcem Lucasom, ki je za razliko od Lou dvakrat ponavljal razred. Proste popoldneve preživlja na železniški postaji. Tam spozna in se spoprijatelji z brezdomko No. Odloči se, da bo o njej napisala seminarsko nalogo. Lou celo pregovori starše, da se brezdomka naseli pri njih. Iskrica družinskega življenja ponovno vzplamti. A ne za dolgo.
Objavljeno: 07.11.2014 15:27:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:13
Nevidno mesto v samem središču mesta. Ženska vsako noč spi na istem kraju z odejo in vrečkami. Na pločniku. Ljudje pod mostovi, na postajah, ležijo na lepenki ali so zviti na klopci. Nekega dne jih opaziš. Na ulici, v metroju. Ne samo tistih, ki beračijo. Tudi tiste, ki se skrivajo. Opaziš njihovo vedenje, razvlečeno jakno, strgan puli. Nekega dne se navežeš na neko silhueto, na neko osebo, sprašuješ, iščeš razlage. In potem jih začneš šteti. Druge, na tisoče jih je. Kot simptom našega bolnega sveta. Je, kar je. Meni pa se zdi, da moramo imeti oči široko odprte. Za začetek.
