Stanka Hrastelj
Prva dama : roman
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018
Št. strani: 127
Zbirka:
Nova slovenska knjiga
Žanr:
družbenokritični roman,
satirični roman
Narodnost: slovenska književnost
Stanka Jelinek, Elfriede Hrastelj
Čas hitro teče in kar šest let je bilo potrebnih, da nas je pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj obdarila z novim romanom. Za osvežitev spomina, leta 2012 je izšel njen z modro ptico nagrajen romaneskni prvenec Igranje, pred tem pa odmevni pesniški zbirki Nizki toni in Gospod, nekaj imam za vas. Tudi tokrat se spušča v mračne labirinte osebnostne patologije in odnosov, za like pa uporabi svetopisemske osebe iz stare zaveze, postavljene v najnovejšo sodobnost, lokacijsko pa najbližje, kot je možno, v Slovenijo. Naslovna prva dama je Batšeba, žena kralja Davida. Pred njim je bila poročena z vojakom Urijajem, v interpretaciji Stanke Hrastelj nezrelim mladeničem, ki ga je bolj kot mlad zakon zanimalo popivanje s prijatelji. Ko se oko kralj Davida, ki se inkognito (ali pa tudi ne) rad potika med svojimi podaniki, zaustavi na njej, je Urija poslan v prve bojne vrste, kjer ga najde smrt. Batšeba, ki ji je poroka z Urijajem pomenila predvsem priložnost za ločitev od zadušljivega domačega ognjišča, odpre novo poglavje svojega življenja. Vendar tudi kraljevski zakon in bliskovit dvig družbenega položaja ne moreta zapolniti praznine v njej. Morda bi jo lahko otrok, a zaporedni splavi in končno rojeno, a kmalu umrlo dete, ugašajo šibki plamen upanja. Batšeba se zateka v anoreksijo, samokaznovanje in spolne perverzije. Stanka Hrastelj se sprehaja po robu šokantnega in ponekod tudi prestopi na temno stran. Njeno raziskovanje osebnostne patologije pa zadeva širše, z lahkoto ga apliciramo na družbo in oblast, brezosebni populizem le-te in vsiljuje se vprašanje, ali se je človeštvo od biblijskih časov naprej sploh kaj naučilo. Pisateljica do svojih likov ohranja cinično distanco, opazuje jih skorajda znanstveno hladno, kot udeležence v eksperimentu, in bi jo lahko primerjali z avstrijsko kolegico Elfriede Jelinek. Pri vsem tem pa seveda ohranja svoj lasten izraz, paradoksalno liričnost in nezmotljiv ritem jezika. Pesnica pač ne more iz svoje kože in hvaležni smo ji za to!
Odlomek iz knjigeJe čas vojne in je čas miru, je čas zbiranja kamnov in čas metanja kamnov, je čas vaje in je čas reflektorjev, je čas snemanja in je čas turneje, meine Liebe, vse je že dogovorjeno, imel bom sedem koncertov, čez nekaj mesecev krenem, srečen sem kot majhna mravlja!
(str. 59)
Ključne besede:
ANOREKSIJA,
SVETOPISEMSKA ZGODOVINA,
PSIHIČNE TRAVME,
SPOLNE ANOMALIJE
Prispeval/-a:
Jasna Mlakar,
Mariborska knjižnica
Objavljeno: 9.5.2018 13:10:41
Zadnja sprememba: 7.5.2019 14:15:50
Število ogledov: 3202