Dobre knjige
3027 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Preobrazbe : roman Bukla
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Tone Peršak

Preobrazbe : roman

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2017

Št. strani: 573


Žanr: avtobiografski roman, družinski roman (tudi rodbinski), realistični roman , psihološki roman

Narodnost: slovenska književnost

"Plaz spominov"

Nekje proti koncu skoraj šeststo strani dolgega romana navede pripovedovalec besedno zvezo "plaz spominov". Res gre prav za to. Notranji monolog, dolgi stavki, ki se kot plaz sujejo globoko iz potlačene preteklosti. Neimenovani fant, še ne polnih petnajstih let, se z materjo znajde na klopi nekega manjšega mesta. Zgodnje, vlažno in megleno jesensko jutro. Fant mora v šolo, a ne tako, da bi še naprej ostajal v varnem zavetju doma in družine. Na prvih straneh je še prezgodaj, da bi vstopil v novi hram učenosti, zato kar obsedi v parku v bližini. Stran za stranjo, poglavje za poglavjem, v maniri "Bildungsromana", se pred bralcem odpira fantovo otroštvo, tragična zgodba dečka, ki se je rodil kot pankrt in ki se mu mora nazadnje, njemu v dobro, odreči celo lastna mati. Nenehne selitve, nenehno menjavanje šol, ženska, večna dninarka, ki le vdano trpi, samo da bi tudi najmlajšemu izmed svojih otrok omogočila zaživeti človeka vredno. Fant je razočaran, obupan, ne more in ne more se sprijazniti z dejstvom, da ga je mati (po njegovem mnenju) zavrgla, kot je zavrgla pred tem že enega izmed sinov. Ve pa, da bo moral oditi. Najhujša zanj je bolečina, da ne pripada nikomur. Nikjer ga ne sprejmejo, ne v enem, ne v drugem kraju, kjer skuša pognati korenine. Za okolico je vsepovsod samo pritepenec, ki ga tolerirajo le toliko časa, dokler ne dopolni let, ko ga lahko brez krivde odpravijo. Mati se tega zaveda. Kot vdana cankarjanska ženska nemo sedi ob sinu, s katerim je zadnjič skupaj. Ura bije in vsake toliko prekine tok notranjega monologa. Fant se še kar ne more odločiti. Počasi in boleče se preobraža, klesti korenine, za katere je upal, da ga bodo pričvrstile vsaj na vas, v kateri sta z materjo živela zadnja tri leta. Obupan premleva grešne misli, očita materi celo, da ga je sploh rodila. Usoda posameznika torej, kakršna v letih po drugi svetovni vojni najbrž ni bila ravno nevsakdanja, je pa napisana tako, da bi bila lahko resnična tudi sedemdeset let kasneje. Avtor ve, kaj je to "tehnika pisanja", kar je romanu zanesljivo v prid, četudi se bralec morda vsebinsko zmeraj ne strinja z njim. In morda še mimogrede: tisti bralci, ki poznajo nekdanjo zgradbo Srednje ekonomske šole v Murski Soboti, bodo lahko z malo nostalgije in malo grenkobe prebrali avtorjevo (sicer bežno) videnje te stavbe izpred več desetletij.



Odlomek iz knjige

To hladno jutro, ko se že dogaja preobrazba, ga je prikovalo na umazano klop in občutek, da si mora vzeti čas za preobrazbo, ki bo daljnosežna, kot da se levi, ga hromi. Kot kača slači staro kožo, da bi lahko oblekel novo. Ampak, saj se vsak človek nenehno spreminja. Še Pepek se je. Odšel je kot vaški bebček in se čez pol leta prvič pripeljal v vas z avtobusom v nekoliko smešni obleki in s kravato okrog vratu in vaščani so morali odslej redno obujati spomin na njegov odhod z radijskim aparatom Savica na rami, da so nekoliko na silo vzdrževali zgodbo o njem kot bebcu, ki se je odpovedal pravici do dediščine in se zadovoljil s tisto škatlo, kot so pravili, ki najbrž že dolgo več ne igra. Pepek se je spremenil, vendar je še lahko prihajal in vsi so vedeli, da je še vedno Janževčan, ki živi v Ljubljani. On pa je odšel in ve, da že čez nekaj dni nihče ne bo mislil, da je tudi on Janževčan. Niti noben otrok, kaj šele kdo od odraslih.

Str. 451



Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla
link RTV SLO
link Večer


Predmetne oznake: Otroštvo, Kmetje, Gospodarstvo, Pastirji, Podeželje, Vasi


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 16.3.2018 9:32:26
Zadnja sprememba: 26.3.2018 8:11:05
Število ogledov: 613