Mojca Širok
Pogodba : kriminalni roman
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2018
Št. strani: 341
Žanr:
kriminalni roman
Narodnost: slovenska književnost
Mojca Širok, avtorica kriminalnega romana Pogodba, je publicistka in novinarka RTV Slovenija. Trinajst let je bila dopisnica iz Italije in Vatikana. Gre za kriminalni roman o sicilijanski mafiji, o njej pa je pred tem Mojca Širok pisala že za tednik Mladina, za RTV Slovenija pa je posnela dokumentarni film Molk v Palermu. Tudi knjige, ki jih je izdala (Zadnji rimski cesar, Oblast brez obraza in Od Benedikta do Frančiška), so povezane z italijanskim kulturnim in političnim življenjem. Kriminalni roman Pogodba je dobitnik nagrade modra ptica 2018. Zgodba se začne s tremi smrtmi v eni oči. Najprej se zgodi umor enega najuspešnejših rimskih odvetnikov, sledi umor uglednega kirurga, ki naj bi zdravil najbolj iskanega kriminalca v državi, nato pa še samomor velikega mafijskega šefa, ki je botroval premirju med mafijo in državo. Raziskovanje ozadij vseh treh smrti nas odpelje v osrčje mafijskega dogajanja, katerega glavni akterji so kriminalisti, novinarji, politiki, tožilci. Izkaže se, da jih med njimi obstaja več ljubezenskih, prijateljskih in službenih povezav. Z odkritjem nekaterih povezav postane jasno, kaj približno je botrovalo vsem trem smrtim in mogoče posledično še kakšni. Prav tako se z odkritjem medosebnih povezav včasih da pojasniti tudi sicer nerazumljive reakcije nekaterih ljudi. Meje med tem, kje se konča država in kje začne mafija, so ravno zaradi prepletenosti osebnih povezav, ki jih poznamo ali pa tudi ne, zelo zabrisane in nič kaj jasne. Nobeno kosilo ni zastonj in za vsako uslugo je potrebno plačati svojo ceno. Res je, da roman govori o dogajanju v Italiji, tudi v Sloveniji pa osebne povezave med ljudmi vplivajo na širše družbeno dogajanje. Tega se, dokler ne odrastemo in smo še mladi in naivni, premalo zavedamo in zato lahko včasih plačamo visoko ceno v osebnem ali službenem življenju.
Odlomek iz knjigeFlaminia je s kurzorjem še zadnjič drsela po svojem članku. Vedela je, da nima več kaj dodati. Ugledni kirurg, ki se nikoli ni zares opral suma, da je tajno zdravil najbolj iskanega kriminalca v državi, in slavni odvetnik, ki ga je pred temi obtožbami branil, sta v isti noči umrla nasilne smrti. V isti noči, ko si je v strogo zastraženem zaporu domnevno sodil sam tudi veliki mafijski šef, ki je botroval premirju med mafijo in državo in bil zato več kot desetletje neulovljiv. Vedela je, da bodo zjutraj skoraj zagotovo prileteli protesti z več strani, a ji je bilo vseeno. Saj ne bo prvič. Ampak ali je res kdo mislil, da bi lahko prikrili povezave med skoraj hkratnimi smrtmi treh tako pomembnih ljudi? Kako pa? Že res, da je bilo to danes ravno tako mogoče kot kadarkoli prej. Paradoksalno, a v dobi največje medijske odprtosti v zgodovini, najbolj neomejenega pretoka informacij, je prav zaradi njihove ogromne količine in nepreglednega števila platform medijsko mogoče utajiti karkoli. Oh, ne, verjetno ne utajiti, kje pa, saj smo v svobodni demokraciji. Pač pa potlačiti, pritajiti, zamegliti. Preglasiti, to je prava beseda. Preglasiti s čim še bolj bučnim, še bolj neverjetnim, še bolj senzacionalnim.
(str. 214-215)
Nagrajena knjiga:
Ključne besede:
UMORI,
MAFIJA,
ORGANIZIRANI KRIMINAL,
ITALIJANI,
V LEPOSLOVJU
Prispeval/-a:
Nina Jamar,
Občinska knjižnica Jesenice
Objavljeno: 3.3.2018 22:37:22
Zadnja sprememba: 18.3.2018 15:59:47
Število ogledov: 9338