Dobre knjige
2995 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ovadba opolnoči
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Janez Kajzer

Ovadba opolnoči

Celje, Celjska Mohorjeva družba, 2011

Št. strani: 147


Zbirka: Slovenske večernice
Žanr: biografski roman

Narodnost: slovenska književnost

Romaneskna pripoved je zapisana po resnični življenjski zgodbi uglednega zdravnika Mateja Justina in njegove žene Ane iz Vižmarij. Kot vojaški zdravnik je doživel vse grozote prve svetovne vojne, nadaljeval kariero vojaškega zdravnika v novi državi in se leta 1933 upokojil. Ker je bil še vitalen, si je po upokojitvi omislil privatno prakso. Z ženo Ano, sicer učiteljico angleščine in nemščine, sta si zgradila v Vižmarjih veliko vilo z vrtom. Ker nista imela svojih otrok, sta vedno imela pri sebi otroke revnejših sorodnikov, da sta jim lahko omogočila šolanje. V ordinaciji je doktor imel tudi rentgen, prav tako je svoj osebni avtomobil predelal v reševalno vozilo. Bil je znan in cenjen zdravnik, z izrazitim socialnim čutom in se med drugo vojno nenehno izpostavljal s pomočjo partizanom in aktivistom. Po vojni so najprej aretirali ženo Ano z obtožbo, da je s svojimi izjavami delovala proti državi, kasneje tudi njega, ju zaprli, odvzeli premoženje in v pozni starosti sta do smrti kot najemnika živela v svoji nekdanji vili skupaj s stanovalci, ki jima jih je oblast vsilila.



Odlomek iz knjige

»Tisti hip sta se na kolesih pripeljala mimo dva moška. Vozila sta počasi, da je doktor zlahka opazil, kako buljita v pročelje hiše. Ko pa sta zaznala, da ju je opazil, sta sunkovito obrnila glavi in se pri tem pomenljivo spogledala. Zdelo se je , kot da se le s težavo vzdržujeta krohota. V srečanju je bilo nekaj nenaravnega, prisilnega, celo nespodobnega. Za hip so se srečali z očmi, tedaj pa sta umaknila pogled, ne da bi pozdravila, kakor je v navadi.«

( str. 17-18)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Biografski romani, Spomini


Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 19.1.2018 10:12:37
Zadnja sprememba: 25.1.2018 13:29:24
Število ogledov: 887