Dobre knjige
2997 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Nekaj nevidnega
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Siobhán Parkinson

Nekaj nevidnega

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2007

Št. strani: 180


Prevod: Primož Kuštrin


Zbirka: Zorenja
Žanr: mladinski roman

Narodnost: irska književnost

Enajstletni Jake obožuje ribe in enciklopedije. Navdušeno rad razpravlja o vsem mogočem, kar prebere. Rad igra nogomet in sanja, da bo nekoč slikar. Poletje preživlja z novo prijateljico Stello in njenimi sestrami in se privaja na svojo novo vlogo v družini, v katero ni tako prepričan. Postal je starejši brat. Njegov oče je pravzaprav njegov očim in edini v družini nosi priimek očeta, ki je odšel, ker ni maral dojenčkov. S Stello se zaradi nepomembne malenkosti spre. In potem se zgodi tragedija, ki jo Jake opazuje, a je ne more preprečiti. Nikoli ga nihče ni krivil za to, kar se je zgodilo. Razen njega samega. Siobhan Parkinson je irska mladinska pisateljica. V Nekaj nevidnega je mojstrsko opisala zapleteni čustveni svet otroka, ki se sprašuje, kakšno je njegovo mesto v družini, do kod segajo meje njegovega poguma in kako naj se sprijazni s tragedijo, ki se je ne da izbrisati in kako po njej živeti naprej. Za Nekaj nevidnega je prejela pomembno irsko nagrado CBI Bisto Honour Award (2007).



Odlomek iz knjige

Da so šli na tisti sprehod, je bila očkova domislica. »Le jaz in moji otroci,« je rekel. O »svojih otrocih« je začel govoriti, da bi Jake razumel, da je njega in Daisy smatral za enako svoja. To je bilo smešno, saj je bilo Jaku vseeno. Prerasel je vse to. Ampak očka tega seveda ni mogel vedeti.
»Šli bomo vse do hiše tvoje prijateljice,« je predlagal Jaku. »In če je tvoja prijateljica doma, lahko daš Daisy meni, jaz se bom z njo odpravil nazaj domov, ti pa lahko ostaneš in … obiščeš svojo prijateljico, kar koli že počneta skupaj.«
»Ime ji je Stella.«
»To bo ona. Zelo suha punca. Tako ali tako moram nekaj odnesti v neko hišo v tisti ulici.«
»Ni mi preveč do tega,« je rekel Jake.
»Ampak že celo večnost je nisi videl,« je ugovarjal očka. »Ali ni tako?«
»Je«, je priznal Jake in odločno gledal v tla.
»Sta se prepirala?« je vprašal očka.
»Ne!« je zanikal Jake in podrsal z nogo. Ni bil ravno prepir. Temu ne moreš tako reči. Le neke vrste bedasta stvar se je zgodila.
»Slišati je bilo kot eden od tistih nejev, ki pomenijo ja«, je menil očka.
Jake je skomignil z rameni. Nič ne bi imel proti srečanju s Stello, ampak le nekako po naključju.
»Glej, to pismo moram v vsakem primeru dostaviti, zakaj torej ne bi šel z mano? Če nočeš, ti Stelle ni treba obiskati.«
Jake je še enkrat skomignil z rameni, a je ostal na mestu, ko mu je očka pripel »kengurujčka« z Daisy. V sončni svetlobi zgodnjega večera so skupaj odšli in Jake je poskušal pregnati misli na to, kaj bi rekel, če bi srečal Stello.

(Str. 135-136)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Siobhan Parkinson – spletna stran


Predmetne oznake: Prijateljstvo, Odraščanje, Odnosi


Prispeval/-a: Sabina Zore, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Objavljeno: 12.12.2017 9:06:19
Zadnja sprememba: 12.12.2017 11:54:58
Število ogledov: 1071