Eleanor Oliphant je povsem v redu

Žanrdružbeni roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2017
Založba
Prevod Katarina Žakelj
Ključne besede Prijateljstvo, Osebnostni razvoj, Podzavest
Število strani

352

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Eleanor je dekle pri 30tih, ki živi sama, hodi v službo, ob vikendih si privošči pico in vodko in živi odmaknjeno, povsem samozadostno življenje. Potem pa nekega večera na koncertu, za katerega je dobila karte, zagleda glasbenika in življenje se ji obrne za 180 stopinj. Da bi pritegnila njegovo pozornost ali ga slučajno srečala, začne malo bolj skrbeti za svoj videz. Vso svojo pozornost usmeri v načrtovanje in sanjarjenje o njem.
Medtem se spoprijatelji z Raymondom, računalničarjem v podjetju, v katerem dela. Njeno družabno življenje postane bolj živahno, rutina vsakdanjega življenja počasi izginja in preteklost, ki jo je potlačila globoko v svojo podzavest, jo začne dohitevati. S psihiatrinjo raziskuje svojo potlačeno preteklost in se počasi sprijazni z njo.
Skozi roman se Eleanorina osebnost spreminja, ščit, ki ga je postavila se počasi tali in Eleanor spoznava, da je čar življenja tudi v tem, da odpre svoje srce in se prepusti ljubezni.

Prav tako sem razmišljala, da bi kupila še nekaj vodke, le polovično steklenico, da spijem, kar je še ostalo.Zahrepenela sem po tistem bežnem, ostrem občutku, ki ga dobim, ko jo spijem – žalosten, žgoč občutek -,in zatem, prečudovito, odsotnost kakršnih koli občutkov. Na Sammyjevem časopisu sem videla datum in se spomnila, da je bil danes pravzaprav moj rojstni dan. Žal sem sestro pozabila vprašat, kje je kupila osje nogavice – To bi lahko bilo moje darilo sami sebi. Odločila sem se, da si morda namesto tega kupim nekaj frezij. Vedno mi je bil všeč njihov nežni vonj in blage barve – nekakšno zatrto žarečnost imajo, ki je veliko lepša kot kičasta sončnica ali klišejska rdeča vrtnica. (str. 95)

Citati

(3)
uredništvo portala

Za lepe ljudi mi je žal. Lepota že od trenutka, ko jo dobiš, minljivo polzi proč. To mora biti težko. Vedno moraš dokazovati, da si še kaj več od tega, želiš si, da bi ljudje videli pod površje, da bi te imeli radi zaradi tebe same in ne zaradi tvojega osupljivega telesa, sijočih oči ali gostih las.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 21
Komentarji: 0
Število ocen: 8
Želi prebrati: 11
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 18

Morda vam bo všeč tudi