Sotto voce

Zbirka kratkih zgodb Natalije Šimunović ima naslov Sotto voce. Sotto voce pomeni navodilo, naj glasbenik nadaljuje izvajanje glasbe v bolj umirjenem ali subtilnem tonu. Izbira naslova nam postane jasna, če vemo, da je Natalija Šimunović akademska glasbenica in poučuje violo in violino na Glasbeni šoli Jesenice. Po drugi strani pa moramo omeniti, da vsaka izmed kratkih zgodb, zbranih pod skupnim naslovom, vsebuje zelo veliko subtilnosti. Naslovi zgodb že sami po sebi odkrivajo veliko: Beli vrh (zgodba o alpinistični nesreči, ki je bi mogoče pozabiti), Organizatorka porok (v kateri se vprašamo po smislu naših življenj), Osmi marec (kakšen je smisel praznikov in obdarovanj in koga in zakaj sploh obdarujemo), Piktogram (kako pomembni so lahko liski oz. piktogrami na oblekah), Premiera (vsi glasbeniki vedo, kako pomembne so premiere), Primer Sedovšek (o objektivni odgovornosti in moralni drži), Sotto Voce (o godalnem kvartetu, temi, ki je Nataliji Šimunović pisana na kožo), Znanstvenik z vizijo (kaj se zgodi, ko umremo in se nam pred nami odvrtijo pomembni dogodki iz našega življenja) ter Domov, Zaratustra (o tem, kako lahko strahovi uničijo lepe stvari v življenju). Značilno za zgodbe pa je tudi to, da so stvari, ki jih želi Natalija Šimunović povedati, postavljene v bralcu zanimive in realistične okvire, s katerimi se lahko poistoveti vsak izmed nas. Natalija Šimunović je izvrstno prikazala, za kaj se v kratkih zgodbah pravzaprav gre. Gre za prikaz nepomembnega pripetljaja v življenju, ki hkrati spremeni vse in nič. Tako, kot ko preberemo knjigo. Po eni strani se ne spremeni nič, po drugi strani pa zamaje način našega notranjega doživljanja stvari. In ravno to je čar življenja. Včasih se nam zdi, da je dan enak dnevu. Pa je res? Dobro premislite, preden odgovorite. Izjemne zgodbe, ob katerih ne moremo ostati hladni in o katerih še dolgo razmišljamo.