Ime mi je Damjan

Ljubljana, Škuc, 2001

Št. strani: 153

Zbirka: Lambda
Žanr: družbenokritični roman, pedagoški roman (poučni), problemski roman

Narodnost: slovenska književnost

O tem, kaj se pravi počenjati pizdarije in da človek ni zmeraj za vse sam kriv

Ima devetnajst let in je ujet v svoje telo in družino, ki ga ne sprejema. Ko svoje uporništvo pripelje do točke, ki pomeni grožnjo okolici, starši zahtevajo, da obišče psihologa. Obiski so zbanalizirani na protokol, ki je že zdavnaj izgubil stik s potrebo današnjega mladostnika. Ker njegova dušica še naprej vihari družinsko idilo, ga prisilijo nadaljevati terapijo v skupini za samopomoč. Kljub trdnemu sklepu, da bo tam prisoten samo telesno, ga dinamika skupine potegne v dolge razlage svojih občutenj. In mi jim sledimo v pričakovanju razkritja nenavadnih zapletov, ki ostajajo brez pojasnila skoraj do konca pripovedi.

Odlomek iz knjige

Prav, sem si mislil, pa bom končal terapijo, odsedel bom teh nekaj ur, če res verjameta, da se bom spametoval. Ne vem pa, česa se bosta spomnila, če bom po zaključeni terapiji spet znorel.