Edith Wharton
Običaji dežele
Dob, Miš založba, 2016
Št. strani: 464
Prevod: Meta Osredkar
Žanr:
družbenokritični roman,
ljubezenski roman
Narodnost: književnost ZDA
"Bolje je opazovati kot postavljati vprašanja"
Undine Spragg, mlada lepotica, edinka iz premožne ameriške družine, je že od nekdaj vajena, da se starša na vse načine uklanjata njenim muham. Tako je tudi, ko pride v leta, da si začne iskati snubce. Denar pri tem ne sme igrati vloge, pa čeprav oče začasno bankrotira, ko se, tudi zaradi njenih muh, iz podeželskega Apexa preselijo v samo središče New Yorka. Pa tudi snubci so za Undine zgolj sredstvo, s pomočjo katerega si lahko privošči, kar ji pade na pamet. Poroči se trikrat. Prvega moža s pobegom v Evropo, z zahtevo po ločitvi in kasnejšem skrbništvu za njunega sina privede do samomora, drugega s svojim lahkoživim načinom življenja prav tako "odvrže na smetišče", ko ji ne koristi več. In le vprašanje časa je najbrž, kdaj se je bo naveličal njen tretji mož, borzni mogotec, s katerim je nekoč že bila zaročena. Undine ne razpravlja veliko, zgolj opazuje, in v ključnih trenutkih postavi zahtevo, ki je za njene bližnje usodna. Edith Wharton, znamenita pisateljica s konca 19. in začetka 20. stoletja v slogu psihološkega realizma in po vzoru svojega rojaka Henryja Jamesa ostro, jasno in izredno kritično opisuje visoko družbo takratnega časa. Na eni strani Američane, ki so se že vedli bolj sproščeno in postopoma opuščali strogo družinsko tradicijo. Takšno vedenje jim je vsekakor omogočalo bogastvo, ki so si ga začeli na hitro pridobivati z ne ravno poštenimi načini na borzi. Na drugi strani pa Evropejci, Francozi, ki so še zmeraj negovali stare navade in so se zavedali, da denarja ni mogoče zaslužiti kar čez noč. Seveda je tudi ameriška "smetana" razdeljena na uživače in tiste, ki na denar in zakonske zveze gledajo malo resneje. Prav ločitev je zato v tretjeosebni pripovedi tudi ena izmed vodilnih tem, ob katerih se bralec lahko zamisli. Roman je pisan v bogatem in klenem jeziku, ki še dodatno buri pozornost. Edith Wharton je sicer za svoj drugi roman, Čas nedolžnosti, prejela Pullizerjevo nagrado, trikrat pa je bila nominirana tudi za Nobelovo nagrado.
Odlomek iz knjigePotem praviš, da je, če moški zapravlja denar za svojo ženo, to zgolj pomanjkanje domišljije?
Ni nujno - je pa pomanjkanje domišljije, če si domišlja, da je to vse, kar ji dolguje. Ozri se okoli sebe, pa boš videla, kaj mislim. Zakaj se Evropejka toliko bolj zanima za tisto, kar počnejo moški? Zato, ker jim toliko pomeni, da se potrudijo, da ji je to vredno početi! Tam ženska ni v oklepajih, tako kot je tukaj - tam je sredi slike. Ne namigujem, da Ralpha njegova žena ne zanima - on je klavrna goreča izjema. A celo on se mora prilagajati okolju, v katerem so vse romantične vrednote postavljene na glavo. Kje se odvija resnično življenje večine ameriških moških? V salonu kakšne ženske ali v lastnih pisarnah? Odgovor je očiten, kajne? Čustveno središče gravitacije se med poloblama razlikuje. V pomehkuženih družbah je to ljubezen, v naši novi je posel. V Ameriki je resničen zločin iz strasti 'velika tatvina' - več vznemirjenja prinaša uničenje železnic kot pa uničenje domov.
Str. 163 - 164
Ključne besede:
AMERIČANKE,
EVROPEJCI,
BOGATAŠI,
NAPUH,
MATERINSTVO
Prispeval/-a:
Julijana Voroš,
Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 11.4.2017 7:37:26
Zadnja sprememba: 18.11.2020 12:58:16
Število ogledov: 3211