Pomlad barbarov: novela

Žanrnovela
Narodnostnemška književnost, švicarska književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2017
Založba
Prevod Tanja Petrič
Ključne besede Bogatenje, Sociologi, Etika, Morala, Duševne bolezni, Bogataši, Puščave, Finančni trg
Število strani

122

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Postavljaš napačna vprašanja"

Dva moška se po naključju znajdeta v sanatoriju za duševne bolezni nekje v Švici. Eden izmed njiju med sprehodom po dvorišču postane pripovedovalec in glavni junak, drugi njegov neprostovoljni poslušalec in zapisovalec zgodbe. Preising, sin in dedič bogatega švicarskega industrijalca, kljub dokončanemu študiju nima prave roke za vodenje očetove tovarne. Zato vse niti v svoje roke vzame prevejani uslužbenec Prodanović. Z genialnim izumom mu uspe posle tovarne razširiti tudi v arabske države severne Afrike. Da mu Preising ne bi mešal štren, ga tu in tam pošlje na dopust, npr. v Tunizijo, kjer pa se znajde v okoliščinah, ki jih ne zmore in tudi ne upa dejavno obladovati. Dogajanje se začne zapletati in razpletati okoli bahave poroke oholega mladega Angleža in njegove druščine, ki sicer službujejo v londonskem finančnem središču. Preising se nekaj časa druži z njegovima staršema in je celo povabljen na poroko, dokler finančna kriza, ki ves čas visi v zraku, dogajanja ne obrne v nepričakovano smer. A poroka je le en del zgodbe. Čeprav je mondeno turistično območje na obrobju Tunisa izmišljeno, je bistveni del tragikomičnost, povezana tudi z domačini. Lokalnimi vodiči, ki živijo z in za svoje kamele, njihovim odnosom do živali na eni in vsemogočnih tujcev na drugi strani. Slednjim strežejo tunizijski mogotci, ki pa znajo biti včasih prav tako pokvarjeni kot njihovi gostje, kadar jim gre za dobiček. Preising, ki je le zunanji opazovalec dogajanja, skozi celotno pripoved ironično komentira ravnanje Angležev, medtem ko se zdi, da svoja dejanja, ki največkrat tudi niso ravno vzor etičnega ravnanja, vseskozi opravičuje pred seboj, svojim sosprehajalcem in nenazadnje pred bralcem. Nič čudnega torej, da nazadnje pristane med duševnimi bolniki in še sam ne ve več, pri kom in s kakšnimi vprašanji bi se olajšal doživetij, kakršnim sam ni bil kos. Novela je sicer pisana tako, da je lahko dojemljiva, zahteva pa pozornega bralca, ki se mora nenehno zavedati kraja dogajanja na samem začetku. Po drugi strani je tu še Preising, ki posnema govorico sodobnih poslovnežev s številnimi citati v angleščini in francoščini. Ti v slovenskem prevodu ostajajo zgolj v originalu, kar bi znalo biti za bralce, manj vešče tujih jezikov, tudi nekoliko moteče. Avtor, nemško govoreči Švicar, je za novelo (gre v resnici za klasično grajeno novelo)ob izidu leta 2013 prejel nemško-francosko nagrado Franza Hessla, leta 2016 pa še nemško nagrado Hansa Fallade.

Pippo in Preisinga je povezovala neprostovljnost odločitve za Thousand and One Night. Ona je pristala tam, ker si je njen sin zamislil, da bo praznoval poroko v enem izmed tunizijskih oaznih resortov in si je za to priložnost v oazo Čub pripeljal sedemdeset prijateljv in družinskih članov. To si, kot je rekla Pippa, ne da bi prikrivala nejevoljo, mlad par, ki službuje v finančnem sektorju londonskega Cityja, predstavlja za njunemu stanu primerno poroko. Njen sin Marc in njegova družica Kelly sta bila torej srž te velike skupine, ki je Preisingu padla v oči že pri bazenu. Mladi ljudje poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih. Glasni in samozavestni. Vitki in natrenirani. Moški so nosili chino hlače v peščeni barvi, polo srajce in mokasine, ženske pa tope z ozkimi naramnicami in oprijete kratke hlače, iz katerih so molele porjavele, svilnate noge. Manikirani nežni podplati so tičali v japonkah. Kdor si je upal v vodo, je imel na sebi kopalke, ki jih je človek poznal s fotografij mladega JFK-ja na obali Martha’s Vineyard, ali ozke bikinke, ki so poudarjale ploske trebuhe in opravičevale brazilsko depilacijo. Celo skoraj goli so bili videti kot v uniformi. Preising je po celotnem kompleksu srečeval majhne skupinice.

Str. 30 – 31

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pomlad barbarov: novela.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi