Povej mi po resnici

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2017

Št. strani: 296

Zbirka: Odisej
Žanr: družbeni roman (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

Pasti virtualnega sveta

Glavna tema romana je zasvojenost z virtualnimi svetovi, ki je v sodobnem času vedno večji problem mladih. Simon je bister srednješolec, ki pa neha hoditi v šolo in se skriva pred svetom v tetinem stanovanju, kamor se je preselil ob ločitvi staršev. Cele noči igra nasilne igrice, podnevi pa spi. Izhaja iz odtujene in razbite družine. Materi njegovo obnašanje povzroča skrbi, vendar se predvsem ukvarja s svojo bolečino, ker jo je zapustil mož. Sinu želi pomagati tako, da poišče sostanovalca, čemur se Simon močno upira. Kljub temu se s pomočjo prevare na oglas javi srednješolka Eva in s Simonom se spoznata na zelo neobičajen način. Tudi oče želi pomagati sinu, ne pošilja mu več denarja, nazadnje pa ga vrže iz stanovanja. Eva ga odpelje k sebi domov, kjer je trenutno sama, saj so starši na potovanju. Eva izhaja iz razumevajoče in ljubeče družine, kjer vlada zaupanje, vendar si želi novih avantur, zato se hoče odseliti. Med njima se razvija simpatija, vendar Eva ne prodre v njegov svet. Spozna, da je Simon potreben pomoči, zato pokliče svoje starše. Simon, ki se noče srečati z zunajim svetom in ljudmi, izdala pa ga je tudi Eva, pristane v psihiatrični bolnišnici. Konec zgodbe nam razkrije, ali mu je uspelo premagati zasvojenost. Roman je mladinski, vendar je s svojo tematiko namenjen tudi staršem odraščajočih otrok.

Odlomek iz knjige

Preplavilo ga je navdušujoče spoznanje: dosegel je vrh. Ne vrh – stanje izza vrha. Njegov avatar je postal on sam; tu ne gre več za nivoje igre, presegel je mejo med otipljivim in navideznim. Njegova vročična zagnanost, nemir, hlepenje, ure in dnevi in meseci neprestanega igranja so kulminirali v nepredstavljivo: virtualno se je prelilo v analogno. Seveda, nobenih pravil ni več. Igra je on, on je igra. To je to. Dogaja mu. Saj, kaj sploh je, ta materialnost. Veliki umi so že davno spoznali, da je vse skupaj ena sama iluzija.
Umaknil se je v garderobo in izmenjaje igral ter gledal posnetke drugih igralcev. Zjutraj je popolnoma izčrpan legel na vzmetnico in zaspal kot ubit. Še opazil ni, da se je pozabil zakleniti.

(str. 141)

Glej tudi

Bukla

Ključne besede: MLADOSTNIKI, RAČUNALNIŠKE IGRE, ODVISNOSTI

Prispeval/-a: Jana Uršič, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
Objavljeno: 24.3.2017 10:39:16
Zadnja sprememba: 19.4.2017 15:50:15
Število ogledov: 5161