Dobre knjige
2999 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Stepni volk
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,3
Št. ocen:3









Hermann Hesse

Stepni volk

Ljubljana, Cankarjeva založba, 1977

Št. strani: 162


Prevod: Janez Gradišnik


Žanr: avtobiografski roman, družbenokritični roman, psihološki roman

Narodnost: nemška književnost

Evangelij vsake nove generacije

Odmevni Hessejev roman je neke vrste literarna popotnica, ki jo iz generacije v generacijo prepoznavamo kot dragoceni vodnik, ko zase iščemo nove vrednote in smisel nasploh. Roman je izrazito izpovedno delo, pisatelj zajema iz lastnih izkušenj, glavni junak je pravzaprav on sam, oziroma so njegova stališča odraz duhovnih izkušenj in prepričanj. Harry Haller je stepni volk, kakorkoli že razumemo ta močan simbol. Hesse ga predstavi kot odtujenega, trpečega in predvsem samotneža po svoji volji. Zato mora mnogokrat plačati visoko ceno, pokončnost postane njegovo prekletstvo. Roman je na videz turoben, saj je Haller pogosto v stiski, globoko trpi, prinaša pa tudi odlomke o duhovnosti, o umetnosti in veri ter tako izpričuje optimizem, svetlobo in lepoto. Njegova dvojnost in razklanost ostajata njegova značilnost nasproti razumu in intelektu. Ko postane prehudo, vmes čudežno poseže višja sila. Hesse sam je davnega leta 1925 zapisal: »Brez magije bi tega sveta ne bilo mogoče prenašati.«



Odlomek iz knjige

Nikoli se ni prodajal za denar in udobno življenje, nikoli ženskam ali mogočnikom, in stokrat je zavrgel in odbil tisto, kar so vsi imeli za njegovo prednost in srečo, da si je zato ohranil svobodo. Nobene predstave ni bolj mrzil, nobena ni bila bolj grozna zanj kot ta, da bi moral opravljati kako službo, se držati nekega dnevnega reda in razporeditve leta, ubogati druge. Pisarno, urad, to je sovražil kakor smrt, in najstrašnejše, kar je lahko doživel v sanjah, je bilo ujetništvo v kasarni. Vsem tem okoliščinam se je znal odtegniti, dostikrat z velikimi žrtvami. V tem je bila njegova moč in krepost, tu je bil neupogljiv in nepodkupljiv, tu je bil njegov značaj čvrst in premočrten. Vendar sta bila s to krepostjo tudi najtesneje povezana njegovo trpljenje in usoda.

(str. 7)

Nagrajena knjiga: 

Nobelova nagrada za književnost (Nobel Prize for Literature) 1946

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Psihične travme, Psihologija, Erotika, Ljubezen, Nasprotja, Osamljenost, Samomorilnost, Pacifizem, Mistika, Krize, Duhovnost, Osebnostni razvoj


Prispeval/-a: Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale
Objavljeno: 10.2.2017 16:48:24
Zadnja sprememba: 26.2.2017 18:03:22
Število ogledov: 2112