Dobre knjige
5124 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Evangelij za pitbule
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,5
Št. ocen:13









Jiři Bezlaj

Evangelij za pitbule

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2016

Št. strani: 111


Zbirka: Nova slovenska knjiga
Žanr: mladinski roman, družbenokritični roman

Narodnost: slovenska književnost

Visela bi s štrika kot "sreča na vrvici". Življenje je prasec, ampak eni znajo narediti koline iz njega.

Starši, učitelji in, ljubi mi, mladostniki; Koka je za vas zapisala svoje misli, v slastni maniri in sočnosti, vredni Bukowskega. Vse pičke in vsi kurci stojijo na pravih mestih, noben ne štrli iz vrste novodobnega poimenovanja stvari s pravo besedo. Brez malomeščanskega spakovanja in sprenevedanja. Svoj spodleteli samomor analizira z veščino najboljšega od najboljših psihiatrov, psihologov, in ostalih magov. Tisto, kar običajni ljudje pojmujejo kot humor ali pa neotesanost, so v resnici le njene pobegle misli, ki jih ne zna zaustaviti; vsaj za prvo brušenje. Pa vendar raste pelin in življenje ga vedno uporabi za začimbo.



Odlomek iz knjige

Z nekaj manjšimi zapleti (zapletale so se moje noge) me je spravil po stopnicah na pločnik. Svež zrak me je še bolj uničil. Naslonila sem se na fanta, ki me je objel okrog života tako spretno, da me je z isto roko podpiral in mi hkrati mečkal joško. Zavedala sem se, da je bila to skromna nagrada za njegovo humanitarno dejavnost, joškice imam namreč precej majhne.
(str. 10)

Ta ideja o pasjem verouku je tako do fundamenta butasta, da bi z njo mogoče res še zaslužili.
Misliš, da bi Cerkev kar mirno gledala, da ji neki klinčki hodijo v zelje?
Sama si je kriva. Poglej, blagoslavljajo konje, blagoslavljajo motorje, orožje. Kakršnokoli sranje že, samo da jim plačajo. Tak smisel za biznis imajo, tega se pa še niso spomnili, kar smo se mi. Lahko pa jim prodamo idejo, da začnejo služit še z veroukom za pse. Pa ravno zdaj je pravi cajt za to. Ljudi, ki bi si še upali pošiljat otroke k verouku, je zmerom manj, odkar se je razvedelo, koliko so jih duhovniki popedrali.
(str. 69)



Cobiss povezava


Ključne besede: MLADOLETNIKI, SAMOMORILNOST, SPOLNOST, HUMOR, STARŠEVSTVO, UČITELJI, CERKEV, MORALA, SMRT, ŽALOVANJE


Prispeval/-a: MAŠA URAN, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 7.9.2016 12:20:26
Zadnja sprememba: 22.9.2016 12:41:09
Število ogledov: 6552



Kritike

Nevzgojni roman

Je Evangelij za pitbule mladinski roman? Avtor sam je zatrdil, da ni ali da si tega vsaj ne upa reči, saj bi ga ''razjarjene matere verjetno linčale''. Najbrž ima kar prav: Evangelij je poln seksualnosti, povprečno število poltenih šal na stran je visoko. Poleg tega je že na začetku povsem eksplicitno prikazan poskus samomora, nekoliko pozneje pa tudi spolna zloraba. Po drugi strani pa bi roman, ki ga pripoveduje najstniška pripovedovalka in se, kot je za mladinska dela značilno, na razmeroma preprost najstniški način sprašuje o tipičnih najstniških vprašanjih, težko oklicali za ''odraslega''. Tudi skoraj pretirani trud, da bi se roman otresel sentimentalne sladkobe, ki sicer rada obdaja mladinska dela, je navsezadnje nekako najstniško krčevit; če že ne gre za najstniški roman, bi lahko vsaj rekli, da je pred nami nekakšen roman-najstnik, razpet nekje med književnostjo za mlade in književnostjo za odrasle.

Mladinski romani, v katerih pripoved prihaja kar iz ust glavne junakinje ali junaka, so vselej v nevarnosti, da se izkažejo za jezikovno neprepričljive. Evangelij se temu skuša izogniti že z uvodnim pojasnilom: najstnica Koka nam zgodbe ne bo pripovedovala niti v knjižni slovenščini, ki se sliši »grozljivo afektirano«, niti v sodobnem dijaškem slengu, ki bi bil po njeni sodbi preveč nerazumljiv. Delo se torej že na začetku med vrsticami opraviči za svojo pol-pristnost (v kolikor seveda resnična pristnost najstniške pripovedi tako ali tako ni nedosegljiv ideal.) Kljub Kokinemu uvodnemu pojasnilu pa njena izbira besedišča in pripovedovanje vendarle nekako bijeta v oči; zdi se, da je njena pripoved nekako načrtovana, in sicer z namenom kar največjega učinka. Ravno njena prevelika iskrenost in načrtna šokantnost sta nemara zid, za katerim se skriva kaj resnično težko izrekljivega - nekaj, kar lahko bralci občutimo le v njegovi odsotnosti. V tem smislu je Bezlaju uspelo ustvariti zanimiv, intriganten pripovedni lik.

A kar ob prebiranju Evangelija najbolj preseneča, je stalno izmikanje iz primeža pripovednih pričakovanj. Romani, sploh mladinski, so po navadi o nečem, o neki središčni problemski točki, ki je jasno razpoznavna. Za Evangelij bi to težko rekli: res govori o samomoru, a ne samo o samomoru. Govori o spolni zlorabi, a ne samo o spolni zlorabi. V njem se znajdejo raznolike spolne izkušnje, a tudi zanje ne bi mogli reči, da so raison d'etre tega dela. Podobno izmuzljiv je tako tudi sam značaj glavne junakinje: medtem ko bi kak drug roman marsikateri vidik njenega vedenja obravnaval kot problem, ki ga je treba do zadnje strani nedvoumno pojasniti in razrešiti, se Evangelij spretno izogiba vsakršnim jasnim sodbam in nedvoumnim razrešitvam domnevnih kompleksov. Življenje (se zdi, da nam pravi roman) se ne razreši; življenje se zdaj malo razrešuje, zdaj zopet malo zapleta, vselej pa teče naprej.

Zato se Evangelij kalupu mladinskega romana bolj kot s tem, da je prežet s seksualnostjo, navsezadnje upre predvsem s tem, da se izogne pričakovanemu zašiljenemu koncu; namesto bildungsromana, ki bi nas osrečil z junakovim ali junakinjinim končnim spoznanjem in posledičnim happy endom, nam konec Evangelija ponudi nekaj povsem drugega. Zdi se nam sicer, da vemo, kaj bi si avtor zares želel za svojo Koko, a ji vendar pusti presenetljivo mero svobode: upre se skušnjavi, da bi jo ustvaril povsem po svojih željah, in jo pusti, da je tudi ob koncu skoraj taka, kot je bila že na začetku. Kar bralcu ali bralki po prebrani knjigi ostane, je ravno, kot pravi naslov, »prebiranje evangelija za pitbule«; dobrohotna molitev, da bi Koka ubrala pot, za katero si nekako želimo, da bi jo.
Žiga Rus, 19. december 2018
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS.