| Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Roman |
| Prevod |
Vasja Bratina |
| Ključne besede | Novinarstvo, Uredniki, Zarote |
Kratki roman je poslednji izdani roman leta 2016 preminulega italijanskega pisatelja, filozofa in semiotika, ki si je svetovno slavo pridobil z zgodovinskim romanom Ime rože, utrdil pa z romanoma Baudolino in Foucaultovo nihalo. V Nulti številki neuspešni italijanski novinar in pisatelj Colonna, ki je že stopil v svoja petdeseta leta, izpisuje spomine na nenavadne dogodke, ki so se odvili leta 1992. Takrat ga je k sodelovanju povabil Simei, da zanj kot “ghost writer”, pisatelj v senci, napiše knjigo – spomine novinarja. Hkrati naj bi mu pomagal izdajati nekakšen “nov, zares resnicoljuben” časopis z naslovom Jutri, ki sicer ne bo nikoli izdan, a za katerega že ima izbrano uredništvo. Ta časopis naj bi pomagal vstopiti v visoke kroge financ in bank njegovemu financerju, komturju Vimercatu – pa čeprav predvsem s tem, da bo zamisel izdajanja tega časopisa opustil. Colonna se tako zaplete v novinarski vsakdan izdelovanja tračarskih novic in umetnega izdelovanja senzacij, hkrati pa bralci izvemo marsikaj (seveda tudi iz kategorije teorij zarote) o italijanski polpretekli zgodovini.
Objavljeno: 19.07.2016 13:45:36
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:50
“Govoriti je treba v jeziku bralcev, ne pa v jeziku intelektualcev, ki navadnemu načrtu potovanja pravijo itinerar. Po drugi strani je naš založnik nekoč izjavil, da so gledalci njegovih televizijskih programov miselno stari v povprečju dvanajst let. Naši bralci pa niso, vendar jim je vedno dobro pripisati starost – naši naj bi bili stari več kot petdeset let, bili dobri in pošteni državljani, ki zagovarjajo zakon in red, hlepijo pa po dobrih čenčah in razkritjih raznih nečednosti. Izhajali bomo iz domneve, da niso strastni bralci, pravzaprav večina nima doma niti ene same knjige, a po potrebi se pogovarjajo o slavnem romanu, ki se prodaja v milijonskih nakladah po vsem svetu.” (str. 26)
