Življenje in delo Štefana Barbariča
Žanr | družboslovna razprava, življenjepis / biografija |
Narodnost | slovenska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Slovenska matica |
Ključne besede | Knjižničarji, Prevajalci, Humanisti, Literarna zgodovina, Primerjalna književnost, Profesorji, Uredniki |
Slovenski literarni zgodovinar s komparativističnimi težnjami
Druga najstarejša še delujoča slovenska založba Slovenska matica je v zbirki Odstiranja lansko leto izdala spominski zbornik ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja Štefana Barbariča. Širši javnosti gotovo premalo znani univerzitetni profesor, urednik in ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani, je bil po rodu iz Prekmurja. Med vojno je študiral slavistiko v Budimpešti. Ker mu je bila madžarščina domača že iz otroštva, se je brez težav in z delovno vnemo loteval študija ter si nabiral znanje pri uglednih profesorjih. Madžarščino je kasneje s pridom uporabljal pri raziskovanju prekmurskega slovstva in prevajanju iz madžarščine v slovenščino. Po vojni se je odločil za vrnitev domov in študij dokončal v Ljubljani, kjer ga je pred vojno že začel. V Ljubljani se je nato ustalil. Monografija odstira njegovo življenjsko pot, usodo, ki ga je doletela med “čistkami” na ljubljanski univerzi konec petdesetih let, profesuro v Zadru in kasneje povratek v Ljubljano, kjer je zapustil viden pečat dvema pomembnima humanističnima ustanovama.
V knjigi je navedenih veliko virov, ki bodo v pomoč marsikateremu raziskovalcu. Posebno vrednost pa daje celoti bibliografija avtorjevih znanstvenih in prevodnih del.
Spominski zbornik, ki bi ga morali prebrati ne le tisti, ki so profesorja poznali, ampak tudi vsi kasnejši študentje in diplomanti slavistike in komparativistike.
Tako se skozi monografijo, ki nas povede po vseh postajah Barbaričeve zelo razgibane in včasih zapletene življenjske in poklicne poti, pokaže, da je bil dr. Štefan Barbarič izjemno pomembna osebnost za literarno zgodovino in znanstveno ter kulturno življenje slovenskega in širšega južnoslovanskega in slovanskega prostora. Tega je bogatil s svojo neizmerno predanostjo knjigi, kot rojeni Prekmurec pa je vanj prinašal posebno senzibilnost za stik različnih kultur in književnosti. (iz spremne besede Vesne Mikolič, str. 11)