Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig: (pogovori, ki jih je pripravil in vodil Jean-Philippe de Tonnac)

Kaj pravite na to, da bi sčasoma prenehale izhajati papirnate knjige? Takšno vprašanje si najbrž zastavlja marsikdo, vse odkar je nastopila digitalna doba. Ne le mladi, ki se za novosti kaj hitro navdušijo in jim vse nekdanje kaj hitro postane odveč. Še posebej ljudje v zreli in pozni starosti, ki so svojo izobrazbo in kasnejši uspeh dosegli na povsem drugačen način. Je res potrebno nenehno spreminjanje, dopolnjevanje, izpopolnjevanje? Še preden se je nekaj usidralo v človekovo zavest, še preden se je neke novotarije končno naučil, je ta že zastarela, in mladi se že posmehujejo sicer vrhunsko izobraženemu znanstveniku. O takšnih in še drugih zadevah, vezanih predvsem na knjige, sta se pred leti pogovarjala italijanski pisatelj in francoski scenarist, oba tudi strastna bibliofila. Njuni pogovori, ki jih je vodil priznani francoski esejist in novinar, so zdaj prevedeni še v slovenščino. Lahko bi rekli, da gre za zagovor branju klasičnih knjig, ki ne pozna odstopanja. Knjiga v tiskani obliki in pika. Že res, da se tehniki ni mogoče odreči, oba sta jo tudi uporabljala. Ampak knjiga je le knjiga. Tehnika zastari, tiskana knjiga nikoli. Internet res da nudi vse znanje sveta, ampak, ali je takšni množici podatkov mogoče povsem verjeti? Pritegnilo me je npr. tudi poglavje, v katerem negirata pravilo, da naj se v knjige ne piše. Oba imata namreč v svojih knjižnicah kar nekaj bibliofilskih izdaj, ki nosijo pečat prejšnjega lastnika. Človeka, ki sta bila v času svojega življenja izjemno načitana, imata več kot deset let po izidu izvirnih pogovorov bralcu marsikaj povedati. Tisti bolj pozoren bo med vrsticami čisto zares občutil, kako resnična so npr. tudi danes poglavja o naglem zastarevanju tehnike. Tiskani knjigi se kaj takega prav gotovo ne more zgoditi.