Miha Mazzini

Telesni čuvaj : verzija 1.72

Ljubljana, Študentska založba, 2000

Št. strani: 333

Žanr: kriminalni roman, psihološki roman

Narodnost: slovenska književnost

Kdo si ti, ki pretresaš moj svet? Ko je zrušen v prafaktorje, kdo ga bo sestavil? Sem jaz le tisto, kar kažem drugim?

Miha Mazzini je slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser in še marsikaj, ki z vsako izdano knjigo oz. še bolje - z vsakim objavljenim tekstom "pobeza" po godlji slovenskega "tukaj in zdaj" ter izzove takšne in drugačne polemike oz. reakcije. Knjiga Telesni čuvaj pa je eno izmed del, ki posebnih negativnih odzivov ni sprožalo - morda, ker je izmed Mazzinijevih knjig še najbolj fantastična in neoprijemljiva, ne vleče vzporednic z vsem, kar je Slovencem znano in domače in s čimer se ne strinjajo. Izšla je sicer že leta 2000 in bila ponatisnjena štiri leta kasneje, a njena vsebina še vedno "paše" v današnji širši družbeno-socialni kontekst. Junak knjige je "osebek", ki ga je usoda obdarila s pošastnim videzom, on pa ga vsaj malo obrne sebi v prid in službuje kot telesni čuvaj. Ni le grozen na pogled, tudi povsem asocialen je. In prav ta njegova nečlovečnost trpi, ko mora varovati mlado žensko, katere osebnost, čustva in energija dobesedno prerešetajo njegov svet. Roman (ki bi bil lahko kriminalka, a to ni) o posameznikih in usodah, ki prepletajo osamljene svetove ter seveda o posledicah tovrstnih prepletov. Očara z zgodbo, vsekakor pa z besedami in jezikom, ki je lasten le izkušenemu Mazziniju.

Odlomek iz knjige

Zadosti bi bilo le zgrabiti Hano preko obraza, prisloniti upognjeno levico ob njeno zatilje in potegniti nazaj. Puf, bi se zlomil vrat. Docela jasno sem doumel, da bi bilo tisti trenutek konec mojih bolezni, trpljenja, ujetništva. Lahki bi šel. Zaprl sem oči. Si še enkrat ogledal umor.
Zašepetal sem:
Konec.
Na srečo me skozi zvočno podlago ni slišala.
Roki sta se mi počasi začeli dvigovati. Kadar doživim napad, nisem gospodar samega sebe, a takrat sem zgubljen scela - sedaj sem z grozo opazoval roki, ki sta se mi uprli in krenili po svoje.
Prsti so se stegovali.
Hana bo umrla.
Zdaj.
Ustrašil sem se zanjo. Moral sem vso moč in bes, ki sta se nabrala v meni, preusmeriti, sprostiti.

(str. 167, 168)

Glej tudi

Uradna stran knjige

Avtorjeva spletna stran

Ključne besede: ČLOVEŠKO TELO, ČLOVEK, SAMOPODOBA, NASILJE, KRIMINALCI, MAFIJA, KAZNIVA DEJANJA, SAMOPODOBA, LJUBEZEN, MEDOSEBNI ODNOSI


Prispeval/-a: Katra Hribar Frol, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Objavljeno: 23.5.2016 17:04:32
Zadnja sprememba: 23.5.2016 17:38:38
Število ogledov: 3532

• facebook
• twitter
• linkedin