Dobre knjige
3016 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zgodbe proti nespečnosti
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Achille Campanile

Zgodbe proti nespečnosti

Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2015

Št. strani: 186


Prevod: Janko Petrovec


Zbirka: Stopinje
Žanr: kratka zgodba

Narodnost: italijanska književnost

Achille Campanile in preigravanje motivov absurda

Morda bo bralec ob prvem stiku s prozo italijanskega novinarja, televizijskega kritika, dramatika in pisatelja Achilleja Campanileja (1899-1977) dobil vtis, da gre za eksperiment. Še posebej, če bo začel brati na koncu, v tretjem delu slovenskega izbora. Campanille je namreč ob romanih in kratkih zgodbah pisal tudi dramske tekste. Nekatere izmed njih je naslovil "Tragedije v par replikah". Sestavljene so zgolj iz enega ali nekaj stavkov. Bralec bi jih lahko razumel v obliki šal, saj bolj spominjajo na zbirko humorja kot pa na pravo dramska besedila. Podobo drame jim dajejo zgolj didaskalije, režijske opombe, ki so največkrat obsežnejše od samega dogajanja. So pa vsebinsko domišljene in dramske replike povezujejo v celoto. Kljub neobičajni kratkosti lahko vsakdo v njih prepozna ali vsaj zasluti "bistroumni nesmisel", ki ga je avtor zvito skril med dve ali tri vrstice. Toliko o tretjem delu izbora. Prva dva z naslovi "Šparglji in nesmrtnost duše" ter "Priročnik za konverzacijo" so prave pripovedi, čeprav praviloma tudi niso daljše od treh strani. Nekatere resda "obvisijo v zraku" kot ugotavljajo Campanillejevi kritiki. Takšni sta zlasti "Šparglji in nesmrtnost duše" ter Sipice z grahom (slednja je upodobljena na platnicah slovenske izdaje), ob katerih bralec dobi vtis, da se avtor zgolj poigrava z domišljijo. Nekateri poznavalci ga zaradi takšnega pisanja, kot je omenjeno tudi v spremni besedi prevajalca Janka Petrovca, primerjajo z Beckettom. Bo pa zato večina drugih zgodb iz teh dveh delov znala osupiti. Zlasti konci so največkrat takšni, da tradicionalnega bralca vržejo iz tira. Mora pa priznati, da je imel pisatelj s svojim zaznavanjem absurdnih situacij še kako prav (Pantomima, Klic globine, Eskadrilja smrti, Spretni govornik, Življenje na filmu, Nagrada za skromnega, Telefonski nadlegovalec?, Usmiljenje ...).



Odlomek iz knjige

Med ljudmi na tramvajski postaji je stala lepa mladenka. Upočasnil je avto, se ustavil malo naprej, se obrnil in jo pogledal. Previdno, saj se mu je zdelo, da v takih prilikah vsi takoj uganejo njegove namene. Od skupine čakajočih se je odtrgal moški, ki mu je pomahal, naj ga počaka. Adolfo je pomislil, da gre za mladenkinega fanta in ga hoče ozmerjati, potem pa je prepoznal znanca, nekega Battisellija. Pogosto ga je srečeval na tramvaju, saj je živel na njegovem koncu. Šel mu je rahlo na živce, saj je vedno - očitno je hotel, da bi ga slišali ostali potniki - glasno govoril, na primer:
Prejšnji teden sem bil v Združenih državah, v Pittsburghu, New Yorku in Chicagu. Prihodnji mesec grem v Brazilijo ... skočiti bom moral v Kalifornijo, da vzpostavim stike s trgovinsko zbornico ... Po radiu sem naslovil vlado ... Potniki so vedno radovedno pogledovali proti tipu, ki je govoril o ministrih in celinah, kot da bi šlo za gospodinjske opravke.

Iz zgodbe Usmiljenje

(str. 107)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Humor, Satira, Krutost


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 9.5.2016 12:25:33
Zadnja sprememba: 2.6.2016 7:36:08
Število ogledov: 1344