Andreï Makine
Francoski testament
Maribor, Litera, 2009
Št. strani: 286
Prevod: Nadja Dobnik
Zbirka:
Babilon
Žanr:
družinski roman (tudi rodbinski)
Narodnost: ruska književnost, francoska književnost
Ruski pisatelj francoskih mojstrovin!
Andreï Makine se je rodil leta 1957 v Krasnojarsku v Sibiriji. Knjiga Francoski testament je avtobiografska in je pravzaprav literarni spomenik njegovi babici. Govori o odraščajočem dečku, ki mu babica Charlotte, po rodu Francozinja, pripoveduje o Franciji in ga s svojimi spomini očara za vedno. Dečkovo življenje zaznamuje ruski vsakdanjik, še bolj pa babičin odnos do življenja. Babica zaradi gulagov, trpljenja, nasilja, pomanjkanja in smrti ni jezna ali obupana, vse jemlje s prizanesljivostjo in velikim mirom. Njeno edino bogastvo in obenem dragocen družinski zaklad so porumeneli papirji in nekaj starih knjig v francoščini. Vse to hrani v starem kovčku, ki ga je ob začetku druge svetovne vojne po pomoti vzela s seboj, namesto kovčka s hrano. Ko pisatelj pripoveduje o babičinem življenju, nam zgodovino Rusije prikaže tako, da lahko živo občutimo vso težo totalitarizma 20. stoletja. Babičini spomini na Francijo pa v njem spodbudijo sanjarjenje o tej deželi. Zdi se mu, da ima ljubezen v Franciji drugačno mesto kot v Rusiji. V času odraščanja mu zato po glavi ne rojijo neumnosti kot drugim fantom, raje v knjižnici prebere vse knjige o Franciji, ki se cenzuri niso zdele nevarne. Ni čudno, da se je Andreï Makine zaradi te babičine dediščine vedno čutil kot oseba z dvema identitetama, rusko in francosko. Ko se je leta 1986 preselil v Pariz, je začel pisati v francoščini in kljub začetnemu nezaupanju založnikov je kmalu dobival prestižne nagrade za svoje knjige.
Odlomek iz knjigeVedel sem tudi, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da ne bi govorila o knjigah. In da bova vseeno govorila o njih, veliko, včasih celo dolgo v noč. Kajti Francija, ki se je nekega dne prikazala sredi stepe, je svoje rojstvo dolgovala knjigam. Da, po svojem bistvu je bila to romaneskna dežela, dežela, sestavljena iz besed, kjer so reke tekle v kiticah, kjer so ženske jokale v aleksandrincih in kjer so se moški dvobojevali v pamfletih. Kot otroka sva Francijo odkrivala na tak način, preko literarnega življenja, njegove verbalne snovi, vlite v verz in skrbno izpiljene. Naša družinska mitologija je potrjevala, da je drobna knjižnica z utrujenimi platnicami in potemnelimi pozlatami spremljala Charlotte na vseh njenih potovanjih. Kot poslednja vez s Francijo.
Nagrajena knjiga:
,
Ključne besede:
SPOMINI SODOBNIKOV,
RUSKI PISATELJI,
FRANCOSKI PISATELJI,
DRUŽINA,
KULTURA
Prispeval/-a:
Špela Pahor,
Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 6.7.2015 11:55:59
Zadnja sprememba: 8.7.2015 8:11:29
Število ogledov: 15560