Sonce zahaja v Celju

Maribor, Litera, 2014

Št. strani: 181

Zbirka: Piramida
Žanr: družbeni roman, problemski roman, avtobiografski roman

Narodnost: slovenska književnost

»Narkomanska ljubezen je tako tragična – nobene rešitve nikjer, samo trpljenje in brisanje trpljenja do naslednjega trpljenja.«

Avtobiografska pripoved Sonce zahaja v Celju nam prinaša bolečo izpoved glavne junakinje, ki skuša reševati svojo ljubezen do moškega tako, da sama pristane v objemu droge. Zasvojena je z drogo in z Ladom. Heroinska rutina ji je nadomestila hranjenje, spanje, življenje. Pisanje je njena terapija.

Odlomek iz knjige

Ne razumem, od kod to dobro počutje. Ne vrti se mi, ni mi slabo, ne zebe me in ne potim se. Pomila sem posodo, si skuhala čaj, po stanovanju nabrala kakšne tri vrečke smeti in pisala. O krizi in času pred njo. Med nama z Ladom je bilo grozno, toda potem sva se pomirila in obljubil mi je, da mi bo pomagal. Noč pred naslednjim dnem je bila polna heroina. Le da ni bilo lepo, kot bi človek pričakoval, četudi imava še vedno drug drugega, to fino stanovanje in pet gramov. Ne gre. In ves čas sva na pragu groze vseh groz - zdanitve, novega dne, konca zalog. Mrzlični čas iskanja rešitev, ki jih ni več. Toda zame je tega konec.

Glej tudi

Radio Študent

Airbeletrina

Youtube

Ključne besede: DROGE, ODVISNOSTI, ODVAJANJE, ODNOSI, MOŠKI IN ŽENSKE

Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 1.7.2015 15:44:29
Zadnja sprememba: 9.7.2015 9:17:57
Število ogledov: 4680