Dobre knjige
5253 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

P'nče
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Evelina Umek

P'nče

Trst, Mladika, 2023

Št. strani: 118


Prevod: Ivan Vogrič


Žanr: avtobiografski roman

Narodnost: italijanska književnost, slovenska književnost

"Mama in nona s fovčem režeta radič na lehi malo stran od hiše, sklonjeni, s temnima rutama na glavi od časa do časa rečeta kakšno besedo, ne da bi se ozrli druga k drugi." (str. 70)

Evelina Umek (Trst, 1939) se je po maturi na klasičnem liceju v Trstu preselila v Ljubljano, kjer je diplomirala na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete. Zaposlila se je najprej v založništvu, nato v Otroškem in mladinskem programu na RTV Slovenija. Napisala je več knjig za otroke in veliko prevajala iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiom in televizijo tako v Trstu kot v Ljubljani. Štefan Turk (Trst, 1974), je diplomiral iz zgodovine umetnosti na tržaški univerzi. Ilustracije redno objavlja v tržaški otroški reviji Galeb, sodeloval je tudi z otroškimi revijami Ciciban, Zmajček in Mavrica. Pričujoča knjiga je pisateljičina avtobiografska pripoved iz njenega otroštva pri Sv. Ivanu pri Trstu (tudi rodni kraj Vladimirja Bartola, ki je o tem napisal knjigo) skozi oči deklice, ki ji pravijo Pn'če. Odrašča z mamo, nono in nonotom na mandriji (kmetija, ki se ukvarja s povrtnino, radičem, solato, ki jih nato prodajajo na takratni tržaški tržnici Ponterosso), pomaga pri opravilih, pogovarja se z ob rojstvu preminulo dvojčico, ki zanjo ostaja vedno živa. Očeta so pred vojno poslali v "bataglioni speciali", posebne enote, v katerih se je borilo veliko Slovencev. Opisuje vsakdanje življenje in drobne prigode, opazuje naravo, živalice, rastline, predvsem pa se veseli povratka očeta po kapitulaciji Italije in govorjenja v slovenskem jeziku.



Odlomek iz knjige

Ja, je dodala mama, sem slišala, da jih najprej peljejo v Rižarno, nekatere v Nemčijo, kdo ve, če bojo prišli nazaj ...
Punčka ni vedela, kdo so Judje, njen oče ni bil Jud. Nikoli mu niso tako rekli. On bo prišel nazaj, bo bo, si je ponavljala. Mora ji dokončati posteljo, da ne bo spala v tisti ta majhni. Zdaj spi z mamo. V ta veliki. Včasih se čisto skrči in zleze k mami. Mama jo objame. Lepo ji je. Mama jo ima rada. Ta misel jo vso prevzame. Čuti mamino toploto, njeno dihanje, in vse tiste besede, ki jih lovi podnevi, vsi strahovi izginejo. So dnevi, ko se strah priplazi že zjutraj.

(str. 71)

Cobiss povezava


Ključne besede: TRŽAŠKO ZALEDJE, DRUGA SVETOVNA VOJNA, KAPITULACIJA ITALIJE, SLOVENCI V ITALIJI, SLOVENSKI JEZIK


Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 7.2.2024 19:42:49
Zadnja sprememba: 12.2.2024 7:36:13
Število ogledov: 123