Dobre knjige
2941 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Job : roman o preprostem možu
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,5
Št. ocen:2









Joseph Roth

Job : roman o preprostem možu

Ljubljana, eBesede, 2014

Št. strani: 160


Prevod: Ana Jasmina Oseban


Zbirka: Besede
Žanr: družinski roman (tudi rodbinski), družbeni roman, mit

Narodnost: avstrijska književnost

So čudeži res mogoči?

Klasik avstrijske proze Joseph Roth je poznavalcem literature bolj znan po romanih Radetzkyjeva koračnica in Kapucinska grobnica, v katerih nastopa avstrijska rodbina slovenskih korenin. Rojen je bil daleč na vzhodu nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, v mestu Brody v Galiciji, ki danes pripada Ukrajini. Roth je bil sicer židovskega rodu, a vendar trdno zasidran v tradicionalnih vrednotah velike monarhije, v kateri je odraščal. Pobožnost, red, strpnost, zaupanje v Boga. V romanu Job je glavni junak preprosti judovski učitelj (tudi podnaslov je Roman o preprostem možu). Dečke iz svojega kraja poučuje Sveto pismo, z ženo skrbita za tri otroke, za vse drugo pa mu ni mar. »Bog je njegovo srce blagoslovil z mirnodušnostjo«, je zapisano na drugi strani. A Bog ga skupaj z ženo nazadnje postavi pred hudo preizkušnjo. Četrti otrok, ki se mu rodi, je duševno in telesno prizadeti sin. Učitelj se z usodo kaj hitro sprijazni, ne pa tudi njegova žena. Namesto da bi otroka prepustila zdravniku, ki že od vsega začetka sluti, da je malček nekaj posebnega, ga raje odpelje k vraču, o katerem je slišati, da naj bi bil čudodelnik. Vrač, judovski rabin, pa izreče le prerokbo, ki naj bi se uresničila čez mnoga leta. Začne se mukotrpno čakanje, deček ne napreduje v razvoju. Ostali trije otroci, dva sina in hči, so že skoraj odrasli. Sinova bi morala na vojsko, hči pa se speča z ruskim kozakom (dogajanje je namreč postavljeno v manjši kraj v takratni carski Rusiji, v bližini Poljske). Nazadnje se eden izmed obeh zdravih sinov le odloči, da bo postal vojak, drugega znanci odkupijo in pridruži se tihotapcem, s pomočjo katerih si ustvari kariero v obljubljeni Ameriki. Ko stari učitelj spozna, da se njegova hči vse preveč spogleduje s kozaki in ji že preti nesreča, izkoristi sinovo ponudbo in vsi trije se odpravijo onstran luže. Zaostalega fanta pa skupaj s svojim domom prepustijo znancem. V Ameriki jim je sicer lepo, a prav srečni niso. Sin se mora odzvati klicu svoje nove domovine sredi prve svetovne vojna, in nikoli več se ne vrne. Mati obupana umre, hčerki se omrači um. Stari učitelj prekolne Boga, uniči del svoje pobožne oprave in se odreče svetu. Za nič več mu ni mar. Če ne bi bilo dobrotnika, ki ga sprejme pod streho, bi najbrž kaj kmalu še sam umrl. Najbolj si očita, da je brez varstva zapustil najmlajšega sina. Molitve in ostale pobožnosti opravlja le še zaradi drugih, dokler se vendarle ne zgodi čudež in se prerokba izpolni. Bralci, ki poznajo Sveto pismo, bodo v pripovedi takoj prepoznali zgodbo o Jobu, ki je najbolj neposredno izražena v drugem delu tega dvodelnega romana, ter tudi zgodbo o Jožefu in njegovih bratih. Pisatelj je zgodbo učitelja Mendla in njegove družine v prvem delu postavil v Rusijo v čas zadnjega ruskega carja. Tisti bralci, ki vsaj malo poznajo rusko zgodovino, pa se bodo prav gotovo spomnili Rasputina in njegovega vpliva na carsko družino, čeprav se Rothova pripoved konča povsem drugače in morda za marsikoga tudi manj verjetno. Je pa osnovni namen dosežen: pobožnost in zaupanje v Boga delata čudeže. In ravno zato velja ta roman, kot je zapisano na hrbtni strani slovenskega prevoda, za najlepši in, vsaj v času izida, najbolj priljubljen Rothov roman. Posveča se predvsem judovstvu kot veri in judovskim običajem, ki so tistim, ki jim pripadajo, sveti in spoštovani.



Odlomek iz knjige

»Čeprav Bog zmore vse,« se je oglasil najbolj premišljeni med vsemi, Menkes, »je vendar treba sprejeti, da velikih čudežev ne dela več, saj jih svet ni vreden. In če bi Bog hotel napraviti izjemo pri tebi, še tedaj bi mu bili napoti grehi drugih. Drugi namreč niso vredni doživeti čudeža, namenjenega pravičniku; prav zato je moral Lot v pregnanstvo in sta bili Sodoma in Gomora uničeni, nista videli čudeža, namenjenega Lotu. Danes pa je svet vsepovsod poseljen - in celo če se izseliš, bodo časniki poročali o tem, kar se ti je zgodilo. Zato sme Bog danes delati le zmerne čudeže. A dovolj veliki so, hvaljeno bodi Njegovo ime! Tvoje žene Debore ne more priklicati nazaj v življenje, tvojega sina Šemarja ne more priklicati nazaj v življenje. Toda Menuhim je najverjetneje živ, in ko bo vojne konec, ga boš lahko spet videl. Tvoj sin Jona je morda v vojnem ujetništvu, ko bo vojne konec, ga boš lahko spet videl. Tvoja hči lahko ozdravi, lahko se reši blaznosti in postane lepša kot kdaj koli prej, lahko si najde moža in ti rodi vnuke. In enega vnuka že imaš, Šemarjevega sina. Zberi vso svojo ljubezen, ki si jo doslej delil med vse otroke, in jo daj temu enemu vnuku! In našel boš tolažbo.«
Str. 117 – 118.



Cobiss povezava

Glej tudi

link www.wikipedia.org


Predmetne oznake: Judje, Usoda, Svetovna vojna 1914-1918, Čudeži, Pobožnosti


Prispeval/-a: Julijana Voroš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Objavljeno: 20.2.2015 12:02:01
Zadnja sprememba: 22.9.2015 13:06:30
Število ogledov: 1658