Dobre knjige
5256 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Cesta do proge
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Breda Pugelj

Cesta do proge

Celje, Celjska Mohorjeva družba : Društvo Mohorjeva družba, 2022

Št. strani: 299


Žanr: družbeni roman

Narodnost: slovenska književnost

"Če pozabiš je tako, kot da sploh ni bilo."

Delo je prvi roman slovenske igralke in prevajalke Brede Pugelj. Pripoved je sestavljena iz treh krajših, med seboj povezanih zgodb. Glavna literarna oseba prve zgodbe je Marina. Živi na videz monotono in pusto življenje v hiši v predmestju. V sebi predeluje travmatične dogodke svoje  mladosti v času vojne, ki se pred bralcem postopoma razkrivajo ob obisku Marininega sina in njegove partnerke. V drugi zgodbi se skozi protagonistko Katjo soočamo s prebolevanjem izgube otroka, ki jo omilijo nepričakovani dogodki. Osrednja literarna oseba tretje zgodbe je upokojena knjižničarka Veronika, ki se sooča s spremembami, ki jih prinašajo starost, bolezen, osamljenost in občutek tujosti v svetu, ki ga zaznamuje napredek informacijske tehnologije. Roman je po svoji zgradbi torej triptih, zanimiva in  simpatična struktura pripovedi, ki se pojavlja tako v sodobni tuji (npr.  romani Stalinove krave (Sofi Oksanen), Kita (Laetitie Colombani), Tri močne ženske (Marie Ndiaye)) kakor tudi slovenski književnosti (npr. dela Ženska drugje (Maja Gal Štromar) Tri smrti (Gabriela Babnik), Soba gospe Bernarde (Cvetka Bevc)). Enako kot za slikarski je tudi za literarni triptih značilno, da imajo deli celote "skupne stranice" in elemente, ki jih povezujejo. V romanu Cesta do proge imajo vse tri zgodbe isti literarni prostor (ista soseska), v posamezni zgodbi se pojavljajo ali so omenjene literarne osebe iz drugih dveh zgodb,  protagonistke vseh zgodb so ženske, ki predelujejo travmatične dogodke. Vezni element, s katerim avtorica poveže vse tri zgodbe, je v tem romanu dialog avtorice z literarnimi osebami. Ta se pojavi na začetku in koncu romana in med posameznimi zgodbami. Čas dogajanja zgodb je večinoma druga polovica 20. stoletja, obdobje nemških mark in izseljevanja v Nemčijo, čas nastajanja prvih urbanih blokovskih naselij, pa tudi obdobje začetka uvajanja informacijske tehnologije v vsakdanje življenje. Pripovedovalni čas pa sega tudi v obdobje NOB in časa po vojni. Avtorica obravnava številne teme (odnos oče-hči, nezakonski otroci, skrivnostno očetovstvo, vojno obdobje, smrt otroka, žalovanje, osamljenost, staranje, ljubezenska razmerja, družbena vloga žensk, družinski odnosi ...), protagonistke prikaže v različnih življenjskih obdobjih, v pripovedi prevladujejo dialogi. Zanimiv slovenski ženski triptih.



Odlomek iz knjige

Mogoče pa sreča ni odvisna od novih zidov in kvadratnih metrov? Sta bila kdaj res srečna? Kot otroka? Kot mladostnika? Kot odrasla? Kot zakonca? Mogoče pa je sreča talent, kot muzuikalnost ali roka za likovno upodabljanje? Tisti, ki so nadarjeni, se uspejo povzpeti na vrh, drugi ostanejo večni diletanti?

(Str. 165)

Cobiss povezava

Glej tudi

link O avtorici


Ključne besede: ŽENSKE ZGODBE, DRUŽINSKI ODNOSI, TRAVME, SMRT OTROKA, STARANJE, MEDOSEBNI ODNOSI, KNJIŽNIČARKE, LJUBEZENSKA RAZMERJA, SPOMINI, ŽIVLJENJSKE ZGODBE, MATERE IN SINOVI, MATERE SAMOHRANILKE, NOB, PARTIZANI


Prispeval/-a: Magda Vremec Ragusi, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 7.7.2023 7:43:05
Zadnja sprememba: 7.7.2023 7:43:46
Število ogledov: 697