| Žanr | problemski roman, pustolovski roman |
| Narodnost | literatura ZDA |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 1999 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Sinji galeb |
| Prevod |
Tina Stanek |
| Ključne besede | Iskalne akcije, Počitnice, Počitniški tabori, Prijateljstvo, Pustolovščine |
Zgodba se odvija na poletnem taboru, kjer skupina najstnikov na majhnem, neposeljenem otočku, povsem brez obleke in hrane, pusti dva “grešna kozla”, deklico in dečka. To početje je nekakšna stara tradicija tabora, načeloma pa doleti otroke, ki se ne vklopijo najbolje v vsakdan oz. so malo drugačni, šibkejši. Praviloma bi ju naslednji dan prišli rešiti in bi bilo “vse v redu”. Howie in Laura pa se odločita, da združita moči, preplavata do obale, se rešita ter skrijeta. Zato situacija postane resna, vodstvo tabora mora obvestiti starše, v iskalno akcijo vključijo šerifa in policijo.
Knjiga je že od devetdesetih let prejšnjega stoletja na tnalu ali je zaradi omenjene golote “primerna” za mlade bralce.
Prevod dela: The goats.
Najbolj čvrsto prijateljstvo zraste iz preizkušnje / Aleš Debeljak: str. 160-162.
Objavljeno: 25.01.2023 10:41:11
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:48
“Zdaj je bilo očitno, da se tudi debeluh počuti neprijetno.
– Nekaj, kar mi načeloma ne odobravamo, gospa Golden. Iskreno povedano, šlo je za praktično šalo, ki pa se ni končala, kot bi se morala. To se je zgodilo brez vednosti vodstva tabora.
– Šala? To ste mi povedali že po telefonu. Ampak kakšna šala je to bila?
– Gre za staro tradicijo. Začelo se je veliko let nazaj. Takrat, ko nadzor v taboru še ni bil tako strog, kot ga priporočamo in zahtevamo danes. Pogledal je Maddy, da bi se prepričal, če je slednje dovolj poudaril in je gospa Golden razumela pomen njegovih besed.
Molčala je. Wells se je nervozno presedal. V gospodično, ki je zakašljala, je usmeril tako očitno razdražen pogled, da je Maddy kar osupnila. Spoznala je, da ni vedela pravzaprav ničesar o ljudeh, katerim je zaupala Lauro.
.
.
.
– Tožila vas bom, je mirno rekla. Tožila bom vas in cel tabor, dokler se ne sesuje.
Gospod Wells je zardel, njegov prijazni obraz pa se je vse bolj spreminjal v nekaj, kar bi lahko bilo leseno.” (Str. 58, 59)
