Dobre knjige
4559 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Idiot : roman v štirih delih
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Fedor Mihajlovič Dostoevskij

Idiot : roman v štirih delih

Ljubljana, Modrijan, 2013

Št. strani: 645


Žanr: ljubezenski roman, psihološki roman, realistični roman

Narodnost: ruska književnost

Sveti norec se ujame med človeško in božansko ljubezen

Razburljiv ljubezenski zaplet se v dobrega pol leta odvrti v caristični Rusiji, s konca 19. stoletja. Glavni junak, knez Miškin, je mladenič, sirota, a vseeno knez in dedič, ter tako pozicioniran v nižji srednji sloj ruske aristokracije. Ljudje ga imajo za idiota, česar se zaveda, a ga to ne moti, saj je njegov idiotizem srčne narave - je spravljiv in krotek usmiljenec, ki je ob tem, da izjemno dobro zaznava duševne premike v bližnjih, vedno pripravljen vse odpustiti. Žene ga vzhičenost, ki se občasno razreši v napadih epilepsije. Zaplete se v vroč ljubezenski trikotnik, občasno štirikotnik, petkotnik, v katerih ravno on sam predstavlja neke vrste kamen spotike, naivnega Kristusa, ob katerega se vsak spotika na izviren, njemu lasten način. Skozi to spotikanje avtor pravzaprav opisuje družbo oz. boljše in slabše značaje, ki jo sestavljajo. Roman se bere kot ljubezenski, a na neromantičen način, saj je izjemno realističen in nič v skrbeh glede srečnega konca - avtorja zanimajo le gola resnica in poučne posebosti njene dinamike v posameznikih in družbi. Usodno je, da knez Miškin prisilno niha med ljubeznijo do Ženske in ljubeznijo do Človeka, kar vse vpletene spravlja ob pamet - nazadnje se vsi zapleti razpletejo na nepričakovan način, boleče in nenazdzorovano.



Odlomek iz knjige

'Opekel si je roko?'
'Ja, svojo lastno. Verjemite ali ne, meni je vseeno.'
Knez je spet utihnil. V Aglajinih besedah ni bilo šale; jezila se je.
'A je svečo prinesel s seboj sem, če se je to zgodilo tukaj? Ne morem si misliti, da bi drugače...'
'Ja... svečo. Kaj pa je pri tem tako neverjetnega?'
'Celo ali v svečniku?'
'Ja ... ne ... pol sveče ... ogorek... celo svečo - saj je vseeno, pustite me ...! Tudi vžigalice je prinesel, če bi že radi vedeli. Prižgal je svečo in cele pol ure držal prst nad njo; a mar to ni mogoče?'
'Včeraj sem ga videl; nima ožganih prstov.'
Aglaja je namah bruhnila v smeh, čisto kot kakšen otrok.
'Veste, zakaj sem se zdajle zlagala?' se je namah zasukala h knezu s pravo otroško zaupljivostjo in smehom, ki je trepetal na njenih ustnicah. 'Kadar lažeš in pri tem spretno dodaš še kaj neobičajnega, kaj ekscentričnega, kaj, kar je zelo redko ali pa sploh nemogoče, potem laž postane čisto verjetna. To sem sama opazila. Le da se meni ni posrečilo, ker sem nerodna...'

(str. 448)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Predstavitev založnika


Ključne besede: ZALJUBLJENOST, NAIVNOST, LJUBOSUMJE, EPILEPSIJA, KROTKOST, POSESIVNOST


Prispeval/-a: Rudi Podržaj, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 12.8.2022 13:15:54
Zadnja sprememba: 12.8.2022 20:37:58
Število ogledov: 158