| Žanr | roman v verzih |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2010 |
| Založba | Nova revija |
| Zbirka |
Samorog |
| Ključne besede | Eros, Hrepenenje, Ljubezen, Osebnost, Smrt, Svoboda |
On, Goldinski, ona, Tereza. Sveže zaljubljena, odeta v sanjavi svet skupne prihodnosti, vsaj z njene strani. Vse naokrog prešuštvo in občutki krivde, dvomi, vprašanja in spoznanja. Ta pridejo z resnico, morami in lemurji, ki se spreletavajo naokoli in kratijo spanec, vznemirjajo noči. Smrt, povrnjena s smrtjo; njen dah je vedno tu nekje, okoli nas kroži in nas ne zapušča. Tu in tam se pusti vzeti in takrat roke človeka morijo. Oko za oko, zob za zob. Ko je življenje vzeto za odvzeto, se duhovi teme pomirijo. Dobrodošli v svetu romana v verzih, kjer smo nekaj časa na tej in nekaj časa na oni strani, kjer ima vse obstoječe svojo dvojnost in kjer ne presojamo. Se le prepuščamo toku in melodiji zapisanega.
Objavljeno: 12.01.2015 18:08:56
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:53
Pred jutrom, ko se skoraj zbuja,
Teréza sanja pajčolane.
Prosojen čas, ki ji ponuja
prizore davne in že znane,
se z mrežo palimpsestov staplja
in slika tudi kdaj zastane.
Ves svet je drobna dežna kaplja.
Lahko pa se takoj poveča
v božansko lep balon vesolja.
A tak balon – kot vsaka sreča –
pač tudi poči. Spet snežinke
le trosi čas … Zavest, še speča,
v belini sna lovi utrinke
in je samò še čista misel.
Zakaj ljubezni so uganke?
In kaj jim sploh podarja smisel?
So krive zvezde, ki molčijo
(in svet v tišini je obvisel)
medtem, ko duše se množijo?
(str. 90)
