Sotočje

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2022

Št. strani: 280

Ilustracije: Marina Gabor

Zbirka: Ognjeno pleme
Žanr: mladinski roman (mladinski), zgodovinski roman (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

Slovanske pustolovščine #5

Zadnji del Ognjenega plemena se začne s skrivanjem otrok v samostanu v bližini Edesse pri Solunu, kjer se pripravljajo na odhod proti zahodu. Seveda jim miren odhod prepreči Heraklej, ki jih s skupino plačancev napade v želji, da bi si z njimi zagotovil slavo. Ahmetaj pa otrokom naproti pripelje Ognjena z manjšim spremstvom, da bi jih končno lahko odpeljali domov. A na lovu za otroki je tudi cesar Fokus. Ko Fokus ugotovi, da otrokom pomaga sam Ognjen, si zaželi, da bi slovanskega poveljnika skupaj z otroki pripeljal v Konstantinopel. Ko se otroci po dolgem času končno srečajo z očetom, upajo, da so se njihove težave zaključile. Toda upanje kmalu zamre, ko ugotovijo, da se bodo morali ponovno ločiti. Ognjen se bo s svojimi vojaki vrnil po kopnem in skušal zaustaviti Fokusa, otroci pa se bodo podali do morja, kjer bodo poskušali zbežati z ladjo. Toda naloga priti na ladjo nikakor ni enostavna. Sledi boj za življenje in smrt in seveda pride do novih zapletov. Ob pomoči volkov in delfinov se bo njihova pot lahko nadaljevala. Ko so končno vsi združeni na ladji sledi naporna pot na sever po morju. Dodatno jim potovanje otežijo še gusarji in nevihta. Bodo otroci uspeli priti v deželo Tuariskov, kjer naj bi jih pričakal Ognjen s plemenom Slovanov. Bo Ognjenu uspelo pregnati Obre iz sotočja Save in Savinje ter tako zagotoviti Slovanom povsem svoje ozemlje? Bo Ajda sledila srcu in se z Asurianom odpravila v njegove dežele ali pa bo sledila družini v želji, da bi spoznala mamine prednike? Zapleti in dogodivščine se zaključijo pod Triglavom ob Blejskem jezeru.

Odlomek iz knjige

Mu lahko znanje pomaga razrešiti usodo Slovanov brez domovine? Lahko izkušnje in modrost zagotovijo, da bodo Slovani, Obri in Tavriski živeli složno na tem čudovitem delu sveta? Ta, ki bi različna plemena pripravil do mirnega sožitja, se po njegovem mnenju še ni rodil. Vedno je odločal meč. Vsak vojskovodja, tudi sam, to si je odkrito priznal, se je boril, da bi pridobil prednost svojemu plemenu, to pa je hkrati pomenilo pregon in uničenje nasprotnikov. Štelo je samo, če si bil zmagovalec. Za to pa si potreboval veliko znanja, ne samo moči.

(str. 201-202)

Ključne besede: SLOVANI, ZGODOVINA, BRATJE IN SESTRE, DRUŽINA, POGUM, BOJEVANJE, PUSTOLOVŠČINE

Prispeval/-a: Ana Dolinšek, Mariborska knjižnica
Objavljeno: 25.2.2022 11:05:14
Zadnja sprememba: 28.12.2022 14:04:23
Število ogledov: 973