skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Pod težo miline : kratka proza

Žanrkratka zgodba
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaCelovec, 2026
Založba
Spremna beseda Vincenc Gotthardt
Ključne besede Delo, Doživljanje, Internet (računalniško omrežje), Ljubezen, Medosebni odnosi, Minevanje, Pisanje, Predniki, Stari starši, Večjezičnost, Večkulturnost
Število strani

195

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Poslušam globoko v človeško in pokrajinsko tišino"

Stefan Feinig je slovensko-avstrijski pisatelj, pesnik, esejist, komunikolog, publicist in filozof, sodelavec tiskanih in spletnih medijev, tudi urednik in radijski ustvarjalec. Rodil se je leta 1987 v Celovcu, odraščal je v Svečah (Suetschach) na avstrijskem Koroškem. Študiral je v Celovcu, živi na Dunaju. Je večkrat nagrajen avtor, knjižni prvenec Banalitäten des Wahnsinns je objavil leta 2015, najnovejše objavljeno delo je zbirka Pod težo miline, izšla 2026.

Slednja prinaša besedila, ki so nastala med leti 2016 in 2025. Besedila v zbirki so vsebinsko in oblikovno zelo bogata, pestra in raznolika.

V trinajstih zbranih besedilih Feinigovi stavki bralcu večkrat zazvenijo kot pesem ali spominjajo na poezijo v prozi, naenkrat nas presenetijo družbeno-kritične puščice, mehke lirične atmosfere si delijo prostor med platnicami s tehničnimi elementi spletnih besedil, iz banalnega vsakdanjega dogodka avtor izpelje filozofsko meditacijo o prostoru ali razmišljanja o minevanju, nesmrtnosti, verodostojnosti spominov … Z na videz odmaknjenim nizanjem dejstev avtor pogosto ustvarja svojsko atmosfero zamolčanega, pod površjem nekega drobnega dejstva ali dogodka Feinig odkriva globine, kontraste in nova spoznanja.

Avtor spremne besede Vincenc Gotthardt je o zbirki zapisal »to, kar piše Stefan Feinig, je voda. Je jezero, reka, hudournik, morje, mlaka, potok«. Ta voda še tako racionalnega bralca zlahka odnese v avtorjevo valovanje otroških spominov, ljubezen do prednikov, (ki jih avtor niti ne idealizira niti ne obsoja), pljuskanje jezikovne večjezičnosti in večkulturnosti, odtekanje ljubezni iz razmerij, srečevanju vodnih tokov trajanja, neskončnosti in povezanosti s preteklostjo in predniki in tokov človeške majhnosti in relativnosti vsega vedenja in spoznanj. Avtorjevo posebno dojemanje in čutenje sveta, ki pogosto črpa iz njegovih avtobiografskih izkušenj, v zgodbah nikoli ne zvodeni – nasprotno: struktura in jezik zgodb sta jasna, izbrušena in premišljena, pogosto inovativna in igriva, že od samega naslova naprej (teža miline, ruševine morja …), obenem je delo tudi zelo sodobno in sveže, saj se dotakne tudi aktualnih problemov (npr. vpliva informacijske tehnologije na ljudi.)

Knjiga, ki ponuja v premislek pester izbor različnih tem (medosebna razmerja, delo in človek, preteklost, povezanost s predniki, pisanje, minljivost, večkulturnost, večjezičnost, pripadnost, identiteta …) je že zato lahko blizu številnim različnim bralcem. V besedilih se zelo spontano in naravno prepletata akademska abstraktnost in zelo konkretne življenjske situacije, kar se zdi ena od prepoznavnih skupnih značilnostih avtorjevih besedil. Knjiga je dostopna in razumljiva in obenem čudovita in svojska mešanica literarne lepote in lucidne prodornosti.

Stefan Feinig je bil gost letošnjega festivala Vilenica.

Brezbesednost je črta v obliki vala, vala, ki prihaja od daleč, vala, ki se je začel dolgo pred nami in se bo neusmiljeno pomikal še dolgo po nas.

O vaju govorim, kot da bi bila le lika nekega šundromana. Kot da nista neprestano v meni, kot da bi lahko ustvaril razdaljo med vama in menoj. Kot da moje lastno branje in pisanje ne bi bila samo preprosta ponovitev branja, ki sem ga videl pri starem očetu, kot da moja strast do hoje ni preprosto prevzem vajinih begov.

Vajin molk je posebni svet, ki sta ga zame osvojila in mi ga preprosto podarila naprej. Obsesivna vernost babice je enaka moji obsedenosti s pisanjem. Kar obkroža otroka, nikoli ni izven njega – nima še tako debele kože. Svet gre vanj, skozi njega in naprej, a del tega ostane v telesu za vedno.

(str. 35)

Citati

(6)
Magda Vremec Ragusi

Pisanje je ena sama valovita črta, val, ki prihaja od daleč, ki se je začel dolgo pred menoj in bo tekel še dolgo po meni. Prav zato, ker je element jezika tekočina. Počasna, globoka, latentna, nosilna, silovita, začetne, potopna, shranjujoča, življenje dajajoča, neizčrpna, zrcalna, pošasti gostujoča in vse razkrajajoča tekočina.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 11
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi