skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Ko smo verjeli v morske deklice

Žanrdružbeni roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaTržič, 2021
Založba
Prevod Suzana Pečnik
Ključne besede Droge, Družinski odnosi, Ljubezen, Odpuščanje, Smrt
Število strani

361

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

12-13 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Živa sem. Človek sem. Ljubljena sem."

Barbara O`Neal živi in ustvarja v Colorado Springsu. Je avtorica številnih ženskih romanov nagrajenih ter izdanih v številnih državah sveta. Med njimi je tudi roman z naslovom »Ko smo verjeli v morke deklice«.
Josie je mrtva že 15 let. Ubita je bila v Franciji med terorističnim napadom na vlak. V to usodo je vsaj verjela njena družina do dne, ko Kit na poročilih pri reportaži s prizorišča požara v Aucklandu zagleda ženko, identično svoji sestri. Njena podoba z Josie je neverjetna, tako resnična, da se Kit odloči raziskati zadevo. Ko ji svoje domneve o videnju Josie potrdi tudi mama, odpotuje v Novo Zelandijo. Po prihodu na otok začne Kit odkrivati pot resnice, ki jo močno spominja na preteklost o njenem otroštvu, družini, izgubljenem najstniškem fantu, ki je postal del njihove družine, ter skrivnosti, ki so vplivale na njeno in Josieno življenje. A če se želita sestri ponovno združiti, se bo potrebno soočiti z resnico in razkritjem dolgo zakopane skrivnosti. Bosta tvegali? Prodajna uspešnica na lestvicah Amazona in revij Washington Post, Wall Street Journal in USA Today, je družbeni roman s čustveno zgodbo nostalgičnega spomina na otroštvo. Namenjen je bralcem, ki v sebi znajo razviti sočutnost in razumevanje, da je v življenju posameznika najpomembnejše zdravo in razigrano otroštvo. To sta namreč vodili s katerima človeštvo vstopa v svet odraslosti in socialne družbe.

“Tu sem z razlogom. Usojeno mi je bilo. Pogledam Simona na drugi strani sobe, ves vesel in radosten je, sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi izvedel. Za moj grozljivi sloves najstnice, za moje nespametno vedenje, za mojo… Mojo velikansko laž. Gledam svojega čudovitega moža v sveži srajci in kavbojkah, eno nogo ima iztegnjeno predse, z ramo se naslanja na steno. Sprašujem se, kako bi bilo, če bi mu vse priznala.”

(str. 177)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ko smo verjeli v morske deklice.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 149
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 7
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Morda vam bo všeč tudi