| Žanr | mladinski roman |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2025 |
| Založba | Miš |
| Zbirka |
Lockwood & Co. |
| Prevod |
Andrej Hiti Ožinger |
| Ključne besede | Duhovi, Nadnaravno, Najstniki, Odraščanje, Prijateljstvo |
Epidemija izbruhov strašenj se v Londonu ne umirja in Lucy Carlyle ima na samostojni poti – opala! – bolje bo, da takoj povem, da sedaj deluje v tandemu z lobanjo v duhovrču, kot preganjalka duhov več kot dovolj dela. Z vsako opravljeno nalogo je samozavestnejša in močnejša. Pogreša sicer ekipno delo Lockwoodove agencije, a trmasto vztraja, dokler se nekega dne ne znajde v navzkrižnem ognju nevarnih preprodaj spiritističnih artefaktov in za las uide neizprosnim napadalcem. Zateče se na edini kraj, ki ji je kdaj pomenil dom, na Portland Row 35. Ko jo za silo pokrpajo, se skupaj s staro ekipo vrže v preiskovanje primera srhljivega kanibala, zaradi katerega jih je najela sama Penelope Fittes, impresivna vodja ene od vodilnih Londonskih agencij za izganjanje duhov. In kmalu se jim posveti, zakaj. Nevarni spiritistični Viri na črnem trgu izginjajo eden za drugim in nove žrtve in skrivnosti nas pripeljejo korak bližje k razkritju kje, kdaj in zakaj se je vse skupaj začelo.
Jonathan Stroud zna bralca z vsakih delom serije Lockwood & Co. globlje zapeljati v svet duhov, nevarnega preiskovanja in razkrivanja davno pokopanih skrivnosti. Dosedanji deli v seriji so: Kričeče stopnišče, Šepetajoča lobanja, Votli fant. Plazeča se senca je četrti roman v seriji.
Objavljeno: 28.01.2026 19:11:29
Zadnja sprememba: 28.01.2026 19:19:07
Pet ali šest utripov srca sem stala tam in zrla v zlomljen zapah. Vrata so bila zaprta oziroma skoraj zaprta in nisem videla noter. Ozrla sem se čez podest k sosedovim vratom. Ta so bila videti nepoškodovana. Zdaj je bil sosed najbrž v službi tako kot večina stanovalcev iz spodnjega nadstropja. V bloku je bilo zelo tiho in iz moje sobe ni bilo slišati nobenega šuma.
Vrečko s hrano sem previdno odložila k steni. Potem sem se počasi premaknila proti vratom in samodejno spustila roko ob bok, kjer je navadno visel meč. Toda bila sem v trenirki in nisem imela orožja.
Ko sem prišla do vrat, sem počakala in napela ušesa za kakršnim koli zvokom, ki bi nakazoval, da je vlomilec še vedno notri. Toda razen nenehnega hrupa prometa s Tooting High Streeta je vladala globoka tišina. Počasi in previdno sem vdihnila, potisnila vrata, da sem jih odprla, in vstopila. Kdor koli je že bil tam, ga ni bilo več. Stanovanje je bilo razmetano – kot vedno – in kolikor sem videla, je bilo tako, kot sem ga pustila. Z eno razliko, ki sem jo takoj opazila.
Duhovrč je izginil.
(str. 165)
![Naslovnica: Labirint : [pomni, preživi, beži]](https://www.dobreknjige.si/wp-content/uploads/2024/04/76861-200x300.gif)
