Knjižnica duš : tretji roman v seriji Otok nenavadnih otrok

Žanrfantastični roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Prevod Jedrt Maležič
Ključne besede Nadnaravno, Drugačnost, Potovanje v času, Otroci, Fantastika
Število strani

471

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

15-16 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Avantura, ki se je začela na Otoku nenavadnih otrok v domu gospodične Peregrine in se nadaljevala v Votlem mestu, se nadaljuje v Knjižnici duš.

Šestnajstletni “posebnež” Jacob Portman odkrije svojo novo nadnaravno sposobnost, potovanje skozi čas. Vidi tudi »votleže«, preostalim ljudem nevidne stvore. Jacoba na njegovi poti spremljata Emma Bloom, deklica s plamenečima rokama, in pes Addison MacHenry, ki s svojim nosom išče izgubljene otroke. Potujejo iz današnjega Londona do labirintnih uličic Hudečevega akra, najbolj revnega naselja v celotni viktorijanski Angliji. Iz močno varovane trdnjave skušajo rešiti svoje prijatelje. To je kraj, kjer se bo enkrat za vselej odločalo o usodi posebnih otrok. V boju epskih razsežnosti
s smrtonosnimi pošastmi se otroški posebneži bojujejo za prihodnost čudnosti. Knjižnica duš, tako kot prva dva dela serije, združuje vznemirljivo fantazijo z nikoli objavljenimi starinskimi fotografijami in tako ustvari enkratno bralno izkušnjo.

Pred nama so bili postrojeni hrbti petih človečnjakov v slabo ujemajočih se uniformah, vsi pa so za pasom nosili sodobne pištole policijskega videza. Stali so voljno in gledali stran od naju. Nobeden ni videl, da so se vrata odprla. Onkraj njih je bilo dvorišče, obdano z nizkimi stavbami, podobnimi barakam, in še dlje naprej je bilo videti obzidje utrdbe. S prstom sem pokazal na prst, ki ga je Emma skritega v žepu – spanec, sem ji nakazal z usti, s čimer sem mislil, da je očitno to, da bi tem človečnjakov vzela zavest in jih nato zvlekla v stolp, najučinkovitejši postopek. Razumela me je, potegnila vrata nazaj, da so se napol zaprla, in začela tipati za prstom.
(str. 301 – 302)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Knjižnica duš : tretji roman v seriji Otok nenavadnih otrok.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 4
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4