| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | avstrijska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2013 |
| Založba | Študentska založba |
| Zbirka |
Beletrina |
| Prevod |
Ana Monika Habjan Urška Brodar Alenka Morel |
| Spremna beseda |
Raimund Fellinger |
| Ključne besede | avtobiografije, Nagrade, Osebna doživetja, Spomini, Umetniki |
Zbirka kratkih zgodb Moje nagrade je bila prvič objavljena šele leta 2009, ob 20-letnici Bernhardove smrti leta 1989. Zgodbe so avtobiografske in se nanašajo na literarne nagrade, ki jih je avtor dobil za svoje pisateljevanje. Čeprav je Bernhard prezirljivo gledal na državne in kulturne avtoritete in je naravnost sovražil vsakršno ceremonialnost, je nagrade zaradi denarne vrednosti vseeno sprejemal.
Knjiga obsega devet živahnih, strnjenih pripovedi, ki se zgoščajo okoli humornih, nerodnih ali absurdnih pripetljajev. Kot vsa pisateljeva dela je tudi pričujoča zbirka slogovno brezhibna, obarvana s humorjem, zajedljivostjo in cinizmom, s katerim avtor obračunava z avstrijskim kulturnim miljejem.
Bernhard v svojih delih provokativno obravnava številne kontroverzne tematike (duševni propad in telesni razkroj, nizka raven splošna kulture, avstrijski antisemitizem) ter nastavlja kritično ogledalo avstrijski oblasti, družbi in kulturi. S svojimi dejanji je za časa življenja poskrbel za obilico škandalov, njegova splošna radikalnost pa se posledično zrcali tudi v literaturi, s katero je dosegel širok krog evropskih bralcev. In kot kaže, je pri slednjih možno samo dvoje: predano občudovanje ali pa neusmiljena kritika.
Objavljeno: 14.01.2026 13:15:27
Zadnja sprememba: 15.01.2026 07:28:00
Nenadoma sem videl, kako je neki gospod na odru drugemu gospodu nekaj prišepnil na uho in hkrati z iztegnjeno roko kazal v deseto ali enajsto vrsto, in edinole jaz sem vedel, da kaže name. Takrat se je zgodilo tole: gospod, ki je drugemu gospodu nekaj prišepnil in kazal name, je šel po dvorani, in sicer natančno do moje vrste, in se je v tej vrsti začel prebijati do mene. No, je rekel, zakaj pa sedite tukaj, ko ste vendar osrednja oseba te svečanosti, in ne spredaj v prvi vrsti, kjer smo vendar mi, resnično je rekel mi, kjer smo vendar mi za vas in vašo spremljevalko rezervirali dve mesti. No, zakaj pa vendar, je še enkrat vprašal, in očitno so bili vsi pogledi v dvorani uperjeni vame in v gospoda. Gospod predsednik, je rekel gospod, vas prosi, da pridete naprej, prosim, pridite vendar naprej, vaše mesto je takoj zraven gospe ministrice, gospod Bernhard. Ja, sem rekel, če je tako preprosto, ampak seveda se bom šele takrat prestavil v prvo vrsto, ko me bo gospod predsednik Hunger osebno nagovoril, samoumevno je, da pridem samo, če me bo gospod predsednik Hunger osebno nagovoril.
(str. 13, 14)
![Naslovnica: Arsenizmi : [Arsen Dedić o sebi in drugih ter drugi o njemu]](https://www.dobreknjige.si/wp-content/uploads/2024/04/58551-200x300.gif)
![Naslovnica: Iskanje gnezda : [anekdote in humorne zgodbe iz živinozdravnikovega življenja]](https://www.dobreknjige.si/wp-content/uploads/2024/04/31941-200x300.gif)
