| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2025 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka |
Nova slovenska knjiga |
| Ključne besede | Družine, Ljubezenski partnerji, Materinstvo, Mlade ženske, Nasilje nad ženskami, Samopodoba, Samorealizacija, Splav, Starejši ljudje, Starševstvo, Vdove, Ženske, ženske in moški |
Osrednje literarne osebe kratkih zgodb Tjaše Mislej so ženske različnih starosti in socialnih slojev, ki se spopadajo z različnimi življenjskimi problemi. Ti so pogojeni tako z biološkim dejstvom ženskega spola kot s pričakovanim družbenim obnašanjem žensk. S protagonistkami podoživljamo soočanje s prvim fizičnim nasiljem v partnerski zvezi, prvim varanjem poročene ženske, zlorabo ženskih teles na svetovnem spletu, preživljanjem splava, konfliktom med materinstvom in znanstveno kariero, intimno odtujenostjo med partnerji, zavračanjem naravnega staranja telesa, pomanjkanjem zaupanja vase, skrbjo za ostarele starše … Večkrat avtorica preko pripovedi z območja intimnega in osebnega opozori na širše družbene probleme: npr. izkoriščanje ljudi v tekstilni industriji (Martina), pretirana raba telefonov pri otrocih in mladostnikih (Ula), pravica do splava (Hana), socialni problemi beguncev in posledice vojne (Julija) …
Vse zgodbe so naslovljene z ženskimi imeni, literarne ženske Mislejeve v večini zgodb živijo v zvezi z moškimi, a je osrečujoča funkcionalnost teh zvez problematična (npr. Krista Marija, Ula, Tanja). Če živijo same, se osrednja tema premakne v območje samopodobe ali samouresničitve (Arisa, Sara, Kaja), ta tematika je prisotna tudi v zgodbah nekaterih “vezanih” žensk (Krista Marija, Tanja), prisoten je motiv skrbi za betežno mater (Beti), tudi homoerotike (Arisa, Ula) in odprtega zakona (Ula). Pester je socialni izvor protagonistk (npr. študentke iz različnih okolij v zgodbi Arisa, vdova s podeželja v zgodbi Beti, uspešna poslovna ženska v zgodbi Tanja …). Avtorici se je kljub osredotočenosti na stiske žensk uspelo izogniti črno-belemu prikazovanju spolnih vlog, v knjigi naletimo tudi na izrazito negativen ženski lik (Martina).
Tjaša Mislej piše zelo doživeto, v doživljanju sveta njenih ženskih likov je veliko individualnih detajlov, osebe so tudi jezikovno karakterizirane, v pripovedi se prepletajo dialogi, pogled vsevednega tretjeosebnega pripovedovalca, razmišljanja protagonistk … Okolje, v katerega so osebe postavljene, je tipično slovensko (npr. omemba visokih najemnin v Ljubljani ter kreditne nesposobnosti mladih odraslih ali (pozitivne) izjave o slovenskem zdravstvu), obenem pa obravnava splošne, prostorsko manj pogojene življenjske situacije (medčloveški odnosi), iz ozadja pronicajo nekaterih globalni svetovni problemi.
Vsebinsko pestra knjiga, v kateri različni bralci in bralke lahko najdemo življenjske situacije, s katerimi se ob branju zlahka poistovetimo.
Tjaša Mislej je avtorica več dramskih besedil, Ocean na steni je njena prva zbirka kratkih zgodb.
Objavljeno: 29.09.2025 17:13:55
Zadnja sprememba: 29.09.2025 17:52:07
Poleg vse finančne matematike, ki se nikakor ne izide, je pred Hano še nekaj strašnejšega. S prezgodnjo nosečnostjo in totalno nepripravljenostjo bi lahko razočarala vse okrog sebe: starše, prijatelje, Žiga, samo sebe in še najhuje – lastnega otroka. Hana nima pojma o dojenčkih. In tudi noče imeti pojma. V življenju ima druge vloge, druge zadolžitve: za starše je pridna hčerkica, vzgojena v odgovorno žensko, ki bi se morala zavedati posledice svojih dejanj, na primer nezaščitene spolnosti. Za profesorje na faksu je obetavna nadarjena študentka, z jasnimi kariernimi cilji. Za Žiga je privlačna in zanimiva punca, s katero želi neobremenjeno preživljati svoj prosti čas. V nobeni od teh vlog si Hana ne more zamisliti sebe z ogromnim trebuhom. Kaj šele z vozičkom in nebogljenim otročičem, ki je popolnoma odvisen od nje.
(str. 63)
in nato