Proti vetru

Ženskam na Zelenortskih otokih tudi v sodobnem času večinoma ni z rožicami postlano. Njihova izobrazba je po navadi pičla in morebitno nadaljnje šolanje le iluzija. A svojim sanjam trmasto sledi glavna junakinja romana španske pisateljice in novinarke. Mlado dekle brez staršev se po nekaj letih udinjanja kot brezpravna hišna pomočnica opogumi in se odpravi čez morje na Portugalsko. V Lizboni se spoprijatelji z moderno, emancipirano mlado žensko, ki razsvetljuje ženske iz najrevnejših mestnih predelov in s podeželja. Nekega dne se zaljubi v priseljenca iz Angole. Življenje kljub trdemu delu nenadoma postane lepše, dokler seveda njen fant ne pokaže tudi svoje nasilne plati. Sreča ji je torej spet pokazala hrbet, a v njej je dovolj moči za nadaljnji boj. Roman, ki pretanjeno prikazuje življenje afriških priseljencev v Evropi, predvsem pa se osredotoča na položaj žensk, je upravičeno prejel pomembno špansko literarno nagrado Premio Planeta.