skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Meglovni rod. [Knj. 1], Zadnji imperij

Brandon Sanderson je eden najbolj prepoznavnih in produktivnih sodobnih ameriških pisateljev epske fantastike, znan po izjemno natančno dodelanih sistemih magije in obsežnem literarnem vesolju »Cosmere«. Njegova pot do uspeha ni bila enostavna: preden je leta 2005 izšel njegov prvenec Elantris, je napisal kar 12 romanov, ki so jih založbe zavrnile. Svetovni preboj pa je dosegel, ko je na podlagi zapiskov preminulega avtorja Roberta Jordana uspešno dokončal njegovo kultno fantazijsko serijo Kolo časa (The Wheel of Time).

Zadnji imperij je prva v slovenščino prevedena knjiga izjemno priljubljene trilogije Meglovni rod (Mistborn), ki jo je revija TIME uvrstila med 100 najboljših fantazijskih knjig vseh časov. Sergej Hvala je kot prevajalec tega fantazijskega dela opravil izjemno delo, saj je vdahnil življenje ne le novim slovenskim besedam, ampak tudi nekoliko starejšim, že skoraj pozabljenim.

Izvirno trilogijo sestavljajo romani:

  • Mistborn: The Final Empire (2006) – v slovenskem prevodu Meglovni rod: Zadnji imperij
  • Mistborn: The Well of Ascension (2007)
  • Mistborn: The Hero of Ages (2008)

Zadnji imperij nas popelje v temačen svet tiranije, skrivnostne megle in z neba padajočega pepela, ki po družbeni ureditvi spominja na srednji vek. O zeleni barvi dreves in pisanih cvetovih pričajo le še starodavne legende.

Če si boste vzeli čas za uvodnih sto strani, da spoznate razvejano igralsko zasedbo in edinstven sistem magije – alomantiko, ki temelji na lastnostih kovin, boste nagrajeni z vrhunskim akcijsko fantazijskim trilerjem, začinjenim z moralnimi vrednotami junakov, etiko upora in pomenom upanja.

Glavni junak je karizmatični upornik Kelsier, nekakšen fantazijski Robin Hood z alomantskimi močmi, ki želi odpraviti stoletja nakopičene krivice iz čisto osebnih razlogov. Skupaj s skupino zvestih somišljenikov načrtuje drzen in skoraj neizvedljiv podvig – strmoglavljenje nesmrtnega Vrhovnega vladarja ter njegove aristokracije.

Nov obrat in zagon v misijo prinese srčna mlada sirota in tatica mešane krvi Vin, z izjemnimi alomantskimi sposobnostmi, ki se jih še ne zaveda. Pod Kelsierjevim mentorstvom začne spoznavati alomantiko, hkrati pa pod krinko krmari skozi visoko plemiško družbo.

Kaj lahko postane brezdomka, ki nikomur ne zaupa, ko dobi »dom in prijatelje«? Učenka, ki je prerastla učitelja,  junakinja svetlobe in upanja v megli ali morda oboje?

Je morda vladarjeva okrutnost le ščit pred še večjim zlom?
Težko boste čakali na prevod nadaljevanja…

Sanderson sicer nasilja ne povzdiguje, temveč ga prikazuje kot grozoto tiranije, kar je v romanu močno izraženo. Roman se ravno zato uvršča med epsko fantastiko za odrasle, primerno tudi za starejše oz. zrele najstnike.

Navdušenci nad Meglovnim rodom ne spreglejte nadaljevanja v seriji Wax & Wayne. Zgodba se odvija tristo let kasneje na istem planetu, kjer prvotni svet pepela in mečev zamenja vznemirljivo obdobje revolverašev ter industrijske revolucije.

 

 

Goveja turneja : povest od koronskih časov

Ko se tribute bend Ansambla bratov Avsenik odpravi na turnejo po Srednji Evropi in Balkanu, se začne prava preizkušnja. To ni turneja, kot jih imajo svetovne zvezde, ampak turneja brez luksuznih avtobusov in prestižnih hotelov. Turneja v obrabljenem kombiju, ki kljubuje kilometrom in vremenskim razmeram. Prav v takšno vozilo Marko Radmilovič posadi člane omenjenega benda ter jih pošlje na humorno po(po)tovanje (in še kam).

Goveja turneja je duhovit, izviren in domiselno razkošen roman, ki skozi glasbo odpira številna vprašanja: kakšen je resnični pomen Avsenikove glasbene zapuščine, kdo so pravzaprav tribute bendi, zakaj je lahko klarinet nevaren instrument in kako prepoznamo pravo ljubezen. Ob tem ne manjka niti povsem nepričakovanih ugank, kot je skrivnost nenavadnega parazola na otočku znamenitega gorenjskega krožišča.

Zgodba s svežim humorjem, kot ga v bistvu že pričakujemo od Marka Radmiloviča, iskrivimi dialogi (tudi v dialektu) in nepredvidljivega dogajanja, ki bralca nadvse zabava in preseneča od začetka do konca. Roman bo navdušil vse ljubitelje glasbe, satiričnega pogleda na sodobno družbo in tistih zgodb, ki znajo vsakdanje spremeniti v nepozabno literarno pustolovščino.

Marko Radmilovič (1964) je slovenski novinar, publicist, režiser in pisatelj. Je dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, najbolj znan po seriji satiričnih radijskih kolumen Zapisi iz močvirja, ki so bili dolga leta stalna tedenska rubrika na Valu 202. Njegov romaneskni prvenec Kolesar je bil pri bralcih zelo dobro sprejet, sledili sta knjigi Kekec 4 in Goveja turneja.

Dolores Claiborne

Roman, po katerem je posnet istoimenski film, se začne z zaslišanjem matere treh otrok in gospodinjske pomočnice Dolores Claiborne, ki je pripeljana na policijsko postajo zaradi suma umora svoje delodajalke Vere Donovan. Pripoved se nadaljuje v monologu brez poglavij, ki ga želimo prebrati na en mah. Dolores nam na zaslišanju razloži svojo zgodbo, nasilje v družini in odnos s svojo pred smrtjo dementno šefico.

Kdo je potem ubil Vero Donovan? Dolores zanika obtožbo, saj je bila med njima neobičajna vez, ki ju je povezala z zvestobo in podobnima usodama. Skozi leta je Vera pešala, tako umsko kot fizično, s starostjo je postajala čedalje bolj zlobna, a vendar sta ženski ostali povezani vse do njene smrti. Kako je zares umrla ta stara vešča? Kaj se je zgodilo z Doloresinim možem Joeom St. Georgeom, ki je pred tridesetimi leti umrl v nenavadnih okoliščinah, in to leta 1963 na dan popolnega sončnega mrka? Vse izvemo v eni noči.

Roman Dolores Claiborne je povezan z romanom Geraldova igra (angl. Gerald’s Game, 1992), saj se med sončnim mrkom s protagonistko Jessie vzpostavi nekakšna telepatska vez, občasno ena drugo zagledata in začutita. Pisatelj je najprej nameraval napisati en obsežen roman, a se je odločil, da ju bo ločil v samostojni knjigi, ki ju lahko beremo kot diptih. Geraldova igra še ni prevedena v slovenščino.

Roman Dolores Claiborne je Stephen King, mojster grozljivk objavil leta 1993, prevod v slovenščino smo dobili po 33-ih letih. Avtor sicer velja za žanrskega avtorja grozljivk, vendar s tem romanom kaže, da je njegovo pisanje lahko tudi drugačno, s to kriminalko nam ponudi napeto psihološko branje čustvenih zapletov pretanjeno izdelanih likov.

 

Mrhovinarji starega sveta

Oče in hči živita v obalnem mestu, kjer se preživljata z ribarjenjem in občasnimi deli. Njun majhen življenjski mehurček obsega barko Kalinko, Kvarner, stanovanje, polno pomembnih in še več nepomembnih stvari, ki jih ne znata zavreči. Prav tako ne znata zavreči preteklosti, ki ju določa. Zgodbo pripoveduje hči, ki opisuje dnevno preživljanje v svetu, ki se spreminja vse okrog njiju, ne pa tudi v odnosu med očetom in hčerko. Sta stara zaveznika, ker nimata nikogar drugega. Pripadata družbi slabše situiranih ljudi, njun svet so pesmi, ribe, beloglavi orli in galebi ter morje. Nimata volje za spremembe, ki bi jima omogočile boljše življenje. Morda ga niti ne potrebujeta, saj imata vso svobodo, ki pa ju vendarle zadržuje na prostoru obalnega mesta. Mesto ima krasne zgradbe, zgodovino, pristanišče, nima pa turističnega utripa, kot ga imajo dalmatinska mesta. Na obrobju je večkrat umazano, zanemarjeno, devastirano. Nekoč je sicer obstajala želja po selitvi, a kompleksnost življenja, ki jih je dohitela, je eno, želje pa nekaj povsem drugega. Ko pridejo vojna, smrti, izguba služb, neizpolnjena ljubezen in bolezni, je pomembno samo še golo bivanje. Kljub temu se roman zaključi z upanjem na boljše življenje, kot nasprotje absurdnosti obstoja.

Tea Tulić piše subtilno, mestoma poetično, čeprav se ukvarja s temami smrti, izgube, družine, identitete, nasilja. Odnose med literarnimi liki gradi počasi, a z vse večjo globino. Poleg očeta in hčerke so tu še tisti, ki so že zdavnaj zapustili svet, a v hčerini domišljiji še vztrajajo, neizpuščeni v nebo, kjer bi lahko njihove duše na krilih beloglavih orlov odpotovale v drug svet. Roman je napisan subtilno, estetsko, tudi zadržano in intimno.

Tea Tulić je priznana hrvaška pisateljica. Rodila se je leta 1978 na Reki. Njen literarni opus obsega več del (kratke zgodbe, romani), ki so prevedena v številne jezike. Življenje posveča delu na kulturnem področju. Je predsednica združenja Katapult in programska koordinatorka združenja Molekula.

Žena mojega moža

Kriminalni roman Žena mojega moža (My Husband’s Wife) pripoveduje zgodbo o Evi, ki se po smrti moža Huga skupaj s sinom Caidnom preseli v nov kraj, da bi začela novo življenje. Poroči se z Zachom in se zaposli kot načrtovalka porok v hotelu Morski konjiček. Njeno življenje se obrne na glavo, ko na sestanku sprejme bodoča mladoporočenca Madison in Thea. Ob pogledu na Thea jo prešine šok, saj je prepričana, da je to njen pokojni mož Hugo. Odločena, da bo odkrila resnico, začne raziskovati njegovo identiteto. Vdre v njegovo hišo, ga sooči z vprašanji ter zahteva odgovor, zakaj živi pod lažno identiteto in se pretvarja, da je nekdo drug. Poleg tega Eva začne dvomiti tudi v zvestobo svojega novega moža, saj je prepričana, da z njeno novo prijateljico Nicole pred njo nekaj skrivata.

Zgodba je pripovedovana iz dveh perspektiv – Evine in Madisonine. Na začetku spremljamo predvsem Evino doživljanje dogodkov, nato pa so isti oziroma povezani dogodki predstavljeni še z Madisoninega vidika, kar bralcu ponudi drugačen pogled na dogajanje. V nadaljevanju se pripovedni perspektivi prepletata in se medsebojno dopolnjujeta, s čimer se postopoma razkrivajo skrivnosti ter stopnjujeta napetost in negotovost.

Carla Kovach je britanska pisateljica kriminalk, trilerjev in napetostnih romanov. Pisateljsko pot je začela z gledališkimi igrami, ki jih je tudi režirala in producirala, nato pa se je posvetila pisanju romanov in scenarijev. Mednarodni preboj je dosegla s serijo kriminalnih romanov o detektivski inšpektorici Gini Harte, katere prva knjiga The Next Girl je postala uspešnica na lestvici USA Today in je bila prevedena v več jezikov. Njena dela so izšla pri založbah Bookouture, Sphere, Boekerij in Virtualo, serija o detektivski inšpektorici Gini Harte pa je bila v letih 2023 in 2024 uvrščena v ožji izbor za nizozemsko knjižno nagrado Golden Bat (De Gouden Vleermuis). Danes Carla Kovach živi v Worcesterju v Veliki Britaniji in se kot pisateljica posveča izključno pisanju kriminalk in trilerjev.

Ljudje na poroki

Phoebe Stone prispe na sončen dan v zeleni obleki in zlatih salonarjih v veličastni hotel Cornwall Inn v Newportu na Rhode Islandu. Brez prtljage, brez spremstva in z jasno odločitvijo, da si bo privoščila še zadnje razkošje v življenju. Gostje v hotelski avli jo nemudoma zamenjajo za eno od povabljenih na poroko, ki se bo odvijala ta teden. A Phoebe je pravzaprav edina gostja v Cornwallu, ki ni prišla zaradi velikega dogodka.

V hotel so jo pripeljale dolgoletne sanje – dolgo nazaj sta si z možem predstavljala, kako bosta skupaj jedla ostrige in jadrala ob sončnem zahodu. Zdaj je tam brez njega, brez denarja in na robu obupa. A odločena je, da bo vsaj enkrat v življenju naredila nekaj samo zase.

Medtem je nevesta skrbno načrtovala prav vsak trenutek poročnega tedna in predvidela skoraj vsako možno katastrofo. V njenem popolnem načrtu ni bilo prostora za nič, kar ni na seznamu, še najmanj pa za nenavadni prihod Phoebe. Ravno zato je še toliko bolj presenetljivo, da prav onidve, vsaka s svojo zgodbo in svojimi skrivnostmi, druga v drugi najdeta nepričakovano zaupnico.

Roman Ljudje na poroki je mestoma absurdno zabaven, obenem pa pretresljivo ganljiv. Ponuja rahločuten in pronicljiv pogled na nepredvidljive ovinke življenja in na poti, ki nas pogosto pripeljejo povsem drugam, kot smo načrtovali. Pokaže nam, da lahko naključna srečanja spremenijo naš pogled nase in na svet.

Alison Espach je ameriška pisateljica in profesorica kreativnega pisanja na Providence College na Rhode Islandu. Napisala je tri romane: The Adults (2011), Notes on Your Sudden Disappearance (2022) in The Wedding People (2024). Največji uspeh je doživela prav z romanom Ljudje na poroki  (The Wedding People), ki je postal uspešnica New York Timesa, prejel nagrado Goodreads Choice Award za najboljši roman leta 2024 in bil izbran tudi za knjižni klub oddaje Today.

Železni plamen

Železni plamen je druga knjiga v seriji Empirjan (Empyrean), ki se začne z romanom Četrto krilo. Violet Sorrengail po dogodkih prve knjige nadaljuje šolanje na vojaški akademiji Basgiath, čeprav so vsi predvidevali, da ne bo preživela prvega letnika. Poleg zahtevnega urjenja se moram spopadati še z vse globljimi političnimi razkoli, skrivnostmi kraljestva in vedno očitnejšo grožnjo, ki sega onkraj njegovih meja. Nova spoznanja zamajejo njeno zaupanje v ustanove, za katere je bila vzgojena, da jim verjame, hkrati pa postavljajo na preizkušnjo njene osebne odnose in vrednote.

Skrbi jo tudi novi namestnik poveljnika, ki si je zadal cilj, da ji dokaže, kako nemočna je – razen če izda moškega, ki ga ljubi.

Violetino telo je resda šibkejše in krhkejše od teles vseh drugih jahačev, a jo rešujeta njena bistrost in železna volja. In vodstvo pozablja na najpomembnejšo lekcijo, ki jo nauči Basgiath: jahači zmajev postavljajo svoja pravila. A samo odločenost, da preživi, letos ne bo dovolj. Violet namreč pozna pravo skrivnost, ki je že stoletja skrita v Basgiathu – in nič, niti zmajev ogenj, ne bo dovolj, da bi jih na koncu rešilo.

Rebecca Yarros v romanu razširi domišljijski svet z novimi liki, okolji in razkritji ter uspešno stopnjuje napetost. Pripoved odlikujejo dinamičen ritem, pogosti zapleti in izrazita čustvena komponenta, pomemben del zgodbe pa ostaja odnos med jahači in njihovimi zmaji. Roman se zaključi z odprtim koncem, ki napoveduje nadaljevanje zgodbe.

Rebecca Yarros je ameriška pisateljica in avtorica več kot dvajsetih romanov ter ena najbolj uspešnih sodobnih avtoric romantične literature in fantazije. Širši svetovni preboj ji je prinesla serija Empirjan (Empyrean). Njene knjige so postale uspešnice lestvic New York Times, USA Today in Wall Street Journal, za svoje delo pa je prejela tudi britansko knjižno nagrado za knjigo leta in nagrado Alex.

Kraljestvo pepela

Kraljestvo pepela je zadnja knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Aelin Galathynius je prisegla, da bo rešila svoje ljudi, toda cena za to bo nepredstavljiva. V železni krsti, kamor jo je zaklenila vilinska kraljica, se lahko opira le na svojo gorečo voljo, da bo zdržala mesece mučenja. Če se vda Maeve, bo pogubila vse, ki jih ima rada, in iz tega zavedanja črpa moč, da se ne zlomi, čeprav je njena odločenost z vsakim dnem šibkejša …

Njeni prijatelji in zavezniki so razpršeni po svetu. Vezi nekaterih se bodo še poglobile, druge pa za vedno pretrgale. Ko se usode nazadnje povežejo, se morajo boriti vsi, da bi Erilea imela vsaj drobec upanja na rešitev.

Aelin se bori, da bi rešila sebe in izpolnila obljubo – za boljši svet.

Neverjetna fantazijska serija se konča z epsko bitko, v kateri ni nič tako, kot je videti na prvi pogled. Zaveznikom, ki se borijo za boljši jutri, lahko pomagajo le dobre bojne strategije, usoda, bogovi in kanček sreče.

Maas imenitno krmari skozi domišljijske svetove in ustvari na desetine večplastnih junakov z razburkano preteklostjo, družinskimi in prijateljskimi vezmi.

Kraljestvo pepela je sedma (in zadnja) knjiga v seriji Stekleni prestol, ki sledi knjigam Stekleni prestol, Poločna krona, Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev in Stolp svitanja. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Polnočna krona

Polnočna krona je druga knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Kralj z železno roko in kot tema črno dušo vlada s steklenega prestola. Morilka Celaena Sardothien je po zmagi na kraljevem tekmovanju sicer postala njegova plačana morilka, vendar kralju ni zvesta. Medtem ko navidezno izpolnjuje njegove ukaze, skrivaj sledi lastnim ciljem in raziskuje temačne skrivnosti, ki se kot sence plazijo vsenaokoli. Spozna, da ni edina na lovu za pravico in pretvarjanje postaja vse težje. Medtem ko skuša priti skrivnostim, zakopanim globoko pod gradom, do dna, trpijo njena prijateljstva. Zdi se, da ni nikogar, ki ne bi dvomil o njeni prisegi – ne prestolonaslednik Dorian, ne poveljnik straže Chaol, niti ne njena najboljša prijateljica Nehemia, tuja princesa uporniškega duha.

Ko pretresljiv dogodek za vedno spremeni njeno življenje, se mora Celaena odločiti, komu bo ostala zvesta in za kaj se je pripravljena boriti. Njen svet se bo sesul in prisiljena se bo odreči tistemu, kar ji je najdragocenejše, ter se enkrat za vselej odločiti, komu gre njena zvestoba … in za koga se je na koncu pripravljena boriti.

Polnočna krona je druga v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino (prva je Stekleni prestol) – sledijo ji še Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.

Stekleni prestol

Stekleni prestol je prva knjiga priljubljene fantazijske serije Sarah J. Maas.

Zgodba spremlja mlado, 18-letno morilko Celaeno Sardothien, ki se ji po letu dni suženjstva v rudnikih soli ponudi priložnost za svobodo, a dosmrtni kazni v rudnikih soli se lahko izogne le, če premaga triindvajset najhujših morilcev, tatov in bojevnikov, ter tako postane plačana morilka Adarlanškega kralja.

Na gradu se uri s strogim poveljnikom straže Chaolom in kratkočasi z očarljivim princem Dorianom. A nanje preži nekaj zlobnega. Ko začnejo tekmovalci drug za drugim umirati, se Celaenin boj za svobodo spremeni v boj za preživetje in obupan poskus, da izkorenini starodavno zlo, preden to uniči njen svet. Med nevarnimi preizkušnjami tako odkriva temačne skrivnosti, zarote ter zgodovino in dogodke, ki so se odvijali stoletja nazaj. Knjiga navdušuje z napeto zgodbo, bogatim domišljijskim svetom, nepozabnimi in nenavadnimi liki ter prepletom akcije, skrivnosti in romance.

Stekleni prestol (Throne of Glass) je prva v seriji sedmih knjig, prevedenih v slovenščino – sledijo ji še Polnočna krona, Dedinja ognja, Kraljica senc, Imperij viharjev, Stolp svitanja in Kraljestvo pepela, prevedenih v slovenščino. Obstaja pa tudi (še neprevedena) predzgodba z naslovom The Assassin’s Blade, ki združuje pet novel o Celaeninem življenju pred dogodki v Steklenem prestolu in bralcem ponudi vpogled v njeno preteklost ter razloge za njene odločitve in dejanja. Slednjo lahko berete pred Steklenim prestolom ali po Polnočni kroni.