| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | avstrijska literatura |
| Kraj in leto izida | Celovec, 2002 |
| Založba | Mohorjeva založba |
| Zbirka |
Austriaca |
| Prevod |
Lučka Jenčič Anja Uršič Amalija Maček |
| Fotografija |
Heinz Bachmann |
| Ključne besede | 2. svetovna vojna, Jeziki, Nasilje, odtujenost, Osamljenost, Otroštvo, Patriarhat, Ženske |
Letos mineva 100 let od rojstva ene najpomembnejših avstrijskih oziroma nemško pišočih avtoric, Ingeborg Bachmann. Pisala je poezijo, prozo in radijske igre. V slovenščini lahko beremo izbor njenih pesmi v knjigi Razloži, ljubi, romana Malina in Knjiga o Franci ter tri izbore krajših proznih besedil. Tik pred izidom je tudi knjiga njenih zbranih pesmi in izbranih pesmi iz zapuščine Ne poznam boljšega sveta v prevodu Aleša Štegra.
V knjigi Izbor so združeni trije krajši prozni teksti: Mladost v nekem avstrijskem mestu, Simultano in Rekviem za Fanny Goldmann. V prvem se avtorica vrača v čas svojega otroštva in mladosti v Celovcu ter prikazuje, kako vojna, nacizem, nasilje, strah in negotovost zaznamujejo mlade. V ospredju niso dogodki, temveč občutja, spomini in razmišljanja. V zgodbi Simultano spremljamo tolmačko Nadjo, ki z znancem odpotuje v Kalabrijo, a ugotovi, da niti skupni materni jezik ne zagotavlja prave bližine. Besedilo je deloma fragmentarno, v njem se prepletajo različni jeziki, avtorica pa se sprašuje o možnosti popolnega medsebojnega razumevanja. V nedokončanem romanu Rekviem za Fanny Goldmann, ki je del cikla z naslovom Todesarten (slov. Načini smrti), v katerega sodita tudi romana Malina in Knjiga o Franci, se dunajska igralka Fanny zaplete v razmerje s pisateljem Antonom Marekom. Ta jo čustveno izkoristi in njuno intimo brezobzirno uporabi kot snov za svoj roman, s katerim zaslovi, njo pa družbeno in psihično uniči. Avtorica v besedilu razgalja prikrito patriarhalno nasilje, čustveno manipulacijo in uničujoče posledice za žensko avtonomijo.
Pisanje Ingeborg Bachmann ne ostaja le na ravni psihološke analize posameznika, temveč deluje kot opozorilo pred prikritim nasiljem in izgubo osebne svobode. Brezkompromisno razgaljanje čustvenih manipulacij ter mehanizmov moči v odnosih daje njenemu glasu izjemno sodobnost. Izbor dopolnjujejo uvodni zapis prevajalke Lučke Jenčič, intervju z avtorico ter izčrpni biografski podatki, zato ponuja knjiga odličen vpogled v njen raznolik, vsebinsko povezan in še danes zelo aktualen opus.
Objavljeno: 21.08.2026 16:22:49
Zadnja sprememba: 21.08.2026 16:23:40
Pomislila je, da ni nič preprostejšega, kakor biti z nekom iz iste dežele, vesta, kaj lahko rečeta in česa ne in kako morata kaj reči, držala sta se nekakšnega skrivnega dogovora, a kaj vse je morala slišati od drugih, saj vendar ne moreš kar naprej razlagati, tukaj je zame meja, do tod in nič več. Spet se je zgrozila nad Jean Pierrom, ki se mu je zdelo narobe vse, karkoli je storila ali pomislila, in ki jo je, ne da bi se oziral nanjo, hotel prisiliti v tuje življenje, v čisto majhno stanovanje s samimi čisto majhnimi otroki, kjer bi jo podnevi najraje videl v mali kuhinji, ponoči pa v postelji, ki je bila kljub vsemu zelo velika in v kateri je delovala kot majhna stvarca, un tout petit chat, un petit poulet, une petite femmelle, a takrat se je še upirala, hlipala, jokala, metala krožnike ob tla, s pestmi se je spravila nadenj, on pa se je smejal, si mirno ogledoval njeno predstavo, dokler ni bila čisto iz sebe, ali pa jo je preprosto udaril, nikoli v jezi, temveč ker se mu je zdelo nekaj najbolj naravnega, da jo sem ter tja udari, pour te calmer un peu, dokler se mu ni spet obesila okoli vratu in ostala.
(Simultano)
(str. 43)
![Naslovnica: Zgodbe iz Urugvaja : [antologija sodobne urugvajske kratke proze]](https://www.dobreknjige.si/wp-content/uploads/2024/04/94921-200x300.gif)
