skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Nastavitve za uporabnike s posebnimi potrebami

Barvna tema

Pisava

Velikost

Zapri nastavitve

Starost literarnih oseb: Odrasli srednjih let (30–59 let)

Didaskalije k dihanju

Didaskalije k dihanju so pesniška zbirka, v kateri pesnica z značilno jezikovno preciznostjo in miselno ostrino raziskuje temeljna vprašanja človekovega bivanja. Pesmi se dotikajo dihanja kot metafore življenja, telesnosti, medosebnih odnosov, ljubezni, osamljenosti, svobode, odgovornosti in jezika kot prostora, v katerem se oblikujeta posameznik in njegov odnos do sveta. Lirski subjekt je neprestano v dialogu – s seboj, z drugim in z družbo –, pri čemer odpira vprašanja identitete, etike in možnosti pristnega stika.

Zbirko odlikujejo zgoščen izraz, bogata metaforika ter preplet intelektualne refleksije in močne čustvene izkušnje. Pesnica se izogiba patetiki; namesto nje uporablja natančen, mestoma ironičen in provokativen pesniški jezik, ki od bralca zahteva aktivno sodelovanje. Naslovne »didaskalije« ne ponujajo navodil v običajnem pomenu besede, temveč nakazujejo možnosti razumevanja sveta in lastnega bivanja.

Gre za izjemno dovršeno pesniško zbirko, ki s svojo večplastnostjo nagrajuje počasno in premišljeno branje. Zaradi izrazite filozofske razsežnosti in zahtevnejše poetike je primerna predvsem za bralce sodobne slovenske poezije, ljubitelje refleksivne lirike ter vse, ki jih zanimajo vprašanja jezika, identitete in človekovega mesta v svetu. Zbirka bo posebej pritegnila bralce, ki cenijo poezijo kot prostor poglobljenega razmisleka in estetskega doživetja.

Anja Zag Golob (1976), je slovenska pesnica, urednica, kritičarka, dramaturginja in prevajalka, trenutno samozaposlena na področju kulture.  Je ena od soustanoviteljic založbe VigeVageKnjige, kjer dela kot glavna urednica. Izdala je pet samostojnih pesniških zbirk, eno zbirko esejev in en otroški strip v slovenščini. Za drugo in tretjo zbirko je leta 2014 (Vesa v zgibi) in leta 2016 (Didaskalije k dihanju) prejela Jenkovi nagradi, za četrto leta 2020 (da ne) nagrado kritiško sito.

Vrani St. Gilesa

Roman Vrani iz St. Gilesa bralca popelje v 18. stoletje, na Jamajko. Med sužnje, ki so odločeni, da si po letih trpljenja na plantažah sladkornega trsa dokončno izborijo svobodo. Eden njih je Daniel, ki med nasiljem in kaosom upora v grozi razmišlja o tem, kako rešiti življenja najbližjih. Med begom z mlajšo sestrico v naročju ga preplavljajo občutki krivde in bolečine za tistimi, ki jih mora pustiti za sabo. Pot ga pelje v angleške kolonije med ameriško revolucijo in se nadaljuje na temačnih ulicah Londona. Tam se skupaj s sestro znajdeta v zloglasnem okrožju St. Giles, v enem najrevnejših slumov v angleški zgodovini.

Roman osvetljuje resnično zgodovinsko skupnost temnopoltih prebivalcev Londona v 18. stoletju in se ukvarja s čustvenimi in družbenokritičnimi vprašanji o krivdi, odgovornosti, revščini, rasizmu, svobodi … Poleg napete zgodbe ga odlikujejo živi opisi atmosfere zgodovinskega Londona in njegovega “podzemlja” – vseprisotnega kriminala, tesno stisnjenih stanovanj, umazanih kleti in smrdljivih ulic, kjer se obupanci “potem ko so se jim pred nosom zaloputnila vsa druga vrata oklepajo roba sveta …”

V brezzakonju Labirinta si mora Daniel rešitev priboriti sam. Če se želi rešiti iz pasti, v katero  sta ga ujela nepravičen sistem in podzemlje St. Gilesa, mora ukrepati tako z glavo kot s pestmi …

Sveti otok : primer višjega inšpektorja Ryana

Sveti otok je prvi roman v seriji kriminalnih zgodb o višjem inšpektorju Ryanu avtorice L. J. Ross. Zgodba se odvija na skrivnostnem in slikovitem Svetem otoku (Lindisfarne), v odmaknjenem kraju z bogato zgodovino, starodavnimi ruševinami in tesno povezano skupnostjo, kjer ima skoraj vsak prebivalec svoje skrivnosti.

Ko v ruševinah nekdanjega samostana odkrijejo truplo mlade ženske, na pomoč pri preiskavi pokličejo višjega inšpektorja Maxwella Ryana. Primer, ki se sprva zdi kot osamljen zločin, kmalu razkrije temačne povezave s preteklostjo otoka, starimi zamerami in skritimi resnicami. Ryan se mora pri iskanju morilca prebiti skozi mrežo sumov, molka in skrivnosti, pri tem pa se sooča tudi z lastnimi ranami iz preteklosti.

Avtorica v romanu združi klasično detektivsko uganko z vzdušjem britanskega podeželja, zgodovinskimi skrivnostmi in dobro izrisanimi liki. Napeta preiskava, slikovit opis otoka ter postopno razkrivanje odnosov med prebivalci ustvarjajo privlačno kriminalko za ljubitelje počasneje razvijajočih se zgodb, v katerih pomembno vlogo igrajo okolje, značaji in skrivnosti skupnosti.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji.  V zbirki je izšlo 24 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Optimisti: roman

Dvajsetletni Valentin Volk je rojen v Nemčiji. Iz mesta Kassel ga želja po študiju v domovini njegovih staršev popelje na pot v Ljubljano. Na vlaku sreča žensko, s katero po spletu okoliščin potujeta skupaj v kupeju in med njima preskoči iskrica. Po razhodu brez slovesa se Valentin loti študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti ter se želi vključiti v skupino vrstnikov. Druži se s sošolcem Aljošo, Marjo, Bibijano in Damirjem. Mlade_i študentke_i razpravljajo o perečih družbenih vprašanjih. Nemalokrat zaidejo v poglobljene debate, ki se dotikajo umetnosti, filozofije ter iskanja lastne identitete v času in prostoru. Valentin spozna ambicioznega dijaka Petra, like na umetniški sceni prestolnice in celo tihotapce. V vrtincu nenehnega dogajanja v Ljubljani podnevi in ponoči se njegove poti zopet križajo z neznanko z vlaka. Ime ji je Diana in je plesalka, ki si obupano želi ohraniti svojo kariero na področju umetnosti. Ob vsem, kar se mu dogaja, se zamajejo Valentinovi temelji in razblinijo predstave o Ljubljani.

Roman združuje prvine mnogih žanrov, od ljubezenske zgodbe do kriminalke, a takšno žanrsko poigravanje nikakor ne zavira tekočnosti osnovnega loka pripovedi. Je slikovit literarni portret angažirane generacije mladih intelektualcev, ki je verjela v ideale, le da niso bili prepričani kakšni sploh so ti ideali. V zgodbo se vpletajo razmisleki o veri, jeziku, zabavni industriji, umetnosti ter še marsičem. Tisti, ki Ljubljano dobro poznajo, bodo zagotovo prepoznali marsikateri “plac”, kamor mlade odnese med prostim časom. Roman neke generacije, ki s svojimi vprašanji ni primeren le za študente z začetka novega tisočletja, ampak nagovarja širšo publiko. Starejšim nudi možnost reflektiranja in podoživljanja lastnih izkušenj mladosti, mlajšim pa oblikovanje lastnih mnenj in stališč o svetu, v katerem se nahajamo.

Vid Simoniti je filozof, pisatelj, umetnostni zgodovinar in izredni profesor na univerzi v Liverpoolu. Napisal je študijo o sodobni umetnosti z naslovom Artists Remake the World. Optimisti je njegov romaneskni prvenec.

Sedem mostov : primer višjega inšpektorja Ryana

Višji inšpektor Ryan se po dogodkih iz prejšnjega primera pripravlja na lov za morilcem, ki mu je nekoč ušel, vendar njegove načrte prekine nova grožnja. Ko eksplozija na znamenitem mostu Tyne pretrese Newcastle, postane jasno, da je na delu izjemno preračunljiv storilec, ki želi za seboj pustiti uničenje in strah. Ryan in njegova ekipa se podajo v napeto tekmo s časom, saj vsak nov napad razkriva del smrtonosnega načrta, v katerem so mostovi več kot le prometne povezave – postanejo simboli maščevanja in uničenja.

Sedem mostov je osmi roman v priljubljeni seriji o višjem inšpektorju Ryanu. L. J. Ross tudi tokrat spretno preplete kriminalno uganko, napeto policijsko preiskavo in osebne zgodbe osrednjih likov. Dogajanje, umeščeno v slikovito Northumbrijo, ves čas ohranja visok tempo, medtem ko avtorica z nepričakovanimi obrati in prepričljivo atmosfero bralca vodi do razpleta, v katerem ni prostora za napačne korake. Roman bo navdušil ljubitelje sodobnih britanskih kriminalk, ki poleg napetosti cenijo tudi dobro razvite like in občutek za kraj dogajanja.

L. J. Ross je avtorica mednarodnih uspešnic, najbolj znana po kriminalnih romanih o višjem inšpektorju Ryanu in trilerjih z dr. Gregoryjem, ki so bili prodani v več kot 5,5 milijona izvodih po vsem svetu. Kriminalke z višjim inšpektorjem Ryanom se dogajajo v slikoviti angleški pokrajini Northumbriji. V zbirki je izšlo 24 knjig, devet je prevedenih v slovenski jezik (Sveti otok, Smrt pod platano, Umori pri Heavenfieldu, Operacija angel, Obračun pri slapu, Niz smrti na dvorcu, Temno nebo, Sedem mostov in Puščavnikovo bivališče). Vsak primer ima svojo zaključeno zgodbo.

Knjižnica novih začetkov

Kaj, če bi obisk knjižnice spremenil tok vašega življenja? V romanu Knjižnica novih začetkov japonska pisateljica Michiko Aoyama preplete pet zgodb ljudi, ki so se znašli na življenjskem razpotju. Nezadovoljna prodajalka, podjetnik brez poguma, mlada mama, iskalec zaposlitve in upokojenec imajo na prvi pogled malo skupnega – dokler jih pot ne pripelje do skrivnostne knjižničarke Sajuri Komači.

Njena priporočila nikoli niso naključna. Poleg knjige, ki jo obiskovalci iščejo, vsak prejme še eno, na videz nepovezano delo, ter drobno figurico iz filca. Prav nepričakovano branje postopoma odpre nova vprašanja, prebudi pozabljene želje in pokaže smer, ki je prej niso videli.

Aoyama z nežnim, umirjenim pripovednim glasom ustvari toplo zgodbo o moči knjig, naključnih srečanj in pogumu za spremembe. Roman ni le poklon knjižnicam in knjižničarjem, temveč tudi opomnik, da se novi začetki pogosto skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo – med knjižnimi policami. Bralce bo nagovoril s toplino, optimizmom in vero, da lahko ena prava knjiga ob pravem času spremeni pogled na življenje.

Michiko Aoyama (1970) je japonska pisateljica, ki je po študiju delala kot novinarka v Sydneyju, nato pa kot urednica revije v Tokiu. Danes živi v Jokohami. V svojih delih se posveča vsakdanjim življenjskim preizkušnjam, medčloveškim odnosom, naključnim srečanjem ter pomenu knjig in branja. Mednarodno je zaslovela z romanom What You Are Looking For Is in the Library, v katerem pet ljudi na različnih življenjskih prelomnicah najde nepričakovano spodbudo v lokalni knjižnici in pri nenavadni knjižničarki Sayuri Komachi. Knjiga je bila nominirana za nagrado japonskih knjigarnarjev in prevedena v več kot petnajst jezikov.

Kot nekoč

Caro Claire Burke je ameriška pisateljica. Roman Kot nekoč je njen knjižni prvenec, v katerem skozi izvirno zgodbo satirično obravnava sodobne ideale popolnega družinskega življenja, vpliv družbenih omrežij ter človekovo potrebo po odobravanju okolice. Ob tem odpira vprašanja o identiteti, iskrenosti in resničnih življenjskih vrednotah.

Glavna junakinja romana je Natalie Heller Mills, ki z možem in šestimi otroki živi na kmetiji. Navzven vodi tradicionalen način življenja, po katerem je znana tudi na družbenih omrežjih kot uspešna vplivnica. Njena vsakdanja podoba ustvarja vtis preprostega življenja, v resnici pa za kamero uporablja sodobno tehnologijo, družina se spopada z neredom, med njo in možem pa vlada vse večje nerazumevanje. Njen mož je tudi sin znanega politika, zato je njuno življenje še bolj pod drobnogledom javnosti.

Po nenavadnem dogodku se Natalie znajde v svetu, ki spominja na življenje v 19. stoletju. Prebudi se v hiši, podobni svojemu domu, vendar je vse okoli nje drugačno. Brez sodobnih pripomočkov se mora prilagoditi vsakodnevnim opravilom, drugačnemu načinu življenja in odnosom med ljudmi. Medtem se sooča z lastnimi dvomi, strahovi in vprašanji o tem, ali je potovala v času in kako naj se reši iz te zanke.

Pripoved je zasnovana na dveh časovnih ravneh. Ena spremlja Nataliejino doživljanje sveta, v katerem se nenadoma znajde, druga pa skozi njene spomine razkriva dogodke iz otroštva, mladosti in odraslega življenja, ki so jo oblikovali ter jo pripeljali do trenutka, ko se njeno življenje popolnoma spremeni. Takšna zgradba bralca postopoma vodi do razumevanja glavne junakinje, hkrati pa vse do konca ohranja napetost in skrivnostnost.

Osrednji lik Natalie ni tipična junakinja, s katero bi se bralec zlahka poistovetil. Navzven želi delovati kot zgledna žena, mati in kristjanka – prijazna, moralna in vedno pripravljena ustreči drugim. Vendar se pod to podobo skrivajo potlačena jeza, zamere in notranje nezadovoljstvo, zato je njen značaj večplasten in prepričljiv, čeprav ni vedno všečen.

Roman izstopa predvsem zaradi izvirne zgodbene zasnove, saj uspešno poveže sodobni svet družbenih omrežij z življenjem v preteklosti. Ob tem odpira številna vprašanja o iskrenosti, identiteti in vplivu javnega mnenja na posameznika. Pokaže, kako lahko želja po odobravanju drugih in ustvarjanju popolne podobe postopoma zasenči pristne odnose ter človeka oddalji od samega sebe. Sporočilo romana je zelo aktualno, saj spodbuja razmislek o vrednotah, družinskih odnosih in tem, koliko pomena namenjamo mnenju okolice.

Zdravilo za čas : zbrane pesmi za odrasle

Zdravilo za čas: Zbrane pesmi za odrasle (1982–2025) je reprezentativen izbor poezije več kot štirih desetletij pesniškega ustvarjanja Andreja Rozmana Roze, enega najizvirnejših sodobnih slovenskih avtorjev. Knjiga združuje pesmi, ki so nastajale med letoma 1982 in 2025, ter ponuja celovit vpogled v razvoj njegove poetike – od zgodnjih besedil do najnovejših odzivov na družbene, kulturne in osebne teme.

Njegova poezija je prepoznavna po duhovitosti, satiri, jezikovni igrivosti in občutljivem posluhu za govorjeni jezik. S humorjem, ironijo in parodijo razkriva družbene nesmisle, hkrati pa zna biti presenetljivo liričen, intimen in ganljiv. Njegove pesmi nagovarjajo bralca k razmisleku o svobodi, odgovornosti, identiteti, ljubezni, jeziku in času, pri čemer nikoli ne izgubijo stika z vsakdanjim življenjem.

Zbirka ni zanimiva le kot pregled ustvarjalne poti enega najpomembnejših slovenskih pesnikov in dramatikov, temveč tudi kot dokument časa. Skozi pesniški pogled spremljamo spreminjanje družbe, jezika in človeka v zadnjih desetletjih. Prav zato knjiga deluje kot svojevrstna kronika sodobne Slovenije, zapisana z duhovitostjo, kritično ostrino in izjemnim občutkom za ritem besede.

Zdravilo za čas bo posebej pritegnilo bralce, ki cenijo sodobno slovensko poezijo, jezikovno ustvarjalnost ter literaturo, ki zna hkrati zabavati, izzivati in odpirati prostor za razmislek. Gre za zbirko, h kateri se je mogoče vedno znova vračati – enkrat zaradi smeha, drugič zaradi prepoznanega življenjskega uvida ali užitka v mojstrsko oblikovani pesniški govorici.

Andrej Rozman Roza (1955) je pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa, igra in ima svoje gledališče Rozinteater. Ustvarja predstave za otroke, piše poezijo in kratko prozo, besedila za gledališke predstave ter velikokrat prireja besedila klasičnih avtorjev.

 

Zrcalka. Knj. 4, Vihar odmevov

Vihar odmevov je sklepni roman tetralogije Zrcalka, v katerem francoska pisateljica Christelle Dabos poveže številne pripovedne niti iz prejšnjih treh delov. Svet obokov je na robu propada, skrivnostni odmevi pa vse bolj razkrivajo resnico o njegovem nastanku in razkroju. Ofelija in Thorn se vsak po svoji poti približujeta odgovorom na vprašanja, ki so ostajala odprta vse od začetka serije. Razkritja segajo daleč onkraj njune osebne zgodbe in odločilno vplivajo na usodo celotnega sveta.

Avtorica tudi v zaključku ostaja zvesta svojemu prepoznavnemu slogu. Svet gradi postopno in premišljeno, pripoved pa bogati s simboliko, filozofskimi vprašanji ter razmislekom o identiteti, spominu, odgovornosti in moči. Fantastični elementi niso sami sebi namen, temveč služijo raziskovanju človeških odnosov in družbenih mehanizmov. Ofelija ostaja nenavadna, inteligentna in nevsiljivo pogumna junakinja, ki težave rešuje predvsem z opazovanjem, razumevanjem in vztrajnostjo, ne z nasiljem.

Zaključek tetralogije od bralca zahteva pozornost in dobro poznavanje prejšnjih delov, saj številni dogodki in razkritja dobijo pravi pomen šele v širšem kontekstu celotne zgodbe. Čeprav vsi odgovori niso podani enoznačno, roman ponudi vsebinsko zaokrožen in čustveno prepričljiv zaključek ene izvirnejših fantazijskih serij zadnjih let.

Branje za starejše mladostnike (15+) in odrasle bralce kakovostne fantastične literature s kompleksno grajenimi domišljijskimi svetovi, večplastnimi liki in počasneje razvijajočo se pripovedjo. Roman je primeren predvsem za bralce, ki so prebrali prve tri dele tetralogije, saj samostojno ne deluje.

Christelle Dabos (1980) je francoska pisateljica, ki živi v Belgiji. Svoje prve zgodbe je objavljala na spletu, nato pa je leta 2013 zmagala na natečaju za prvi mladinski roman založbe Gallimard Jeunesse. Najbolj znana je prav po fantazijski tetralogiji Zrcalka (La Passe-miroir). Po zaključku serije je Dabos ustvarila tudi samostojna romana Ici et seulement ici in Nous, s katerima raziskuje nove domišljijske svetove in drugačne pripovedne pristope.

Srce na dlani

Po uspešnem romanu Najboljše šele pride Petra Julia Ujawe nadaljuje zgodbo sester Zupančič, tokrat skozi oči Dore, drugorojene sestre, ki jo okolica dojema kot odločno, samozavestno in neomajno žensko. Pod trdno zunanjostjo pa se skriva oseba z zelo jasnimi življenjskimi željami – želi si ljubečega partnerstva, družine in otrok. Njene predstave o prihodnosti se začnejo rušiti, ko ugotovi, da dolgoletni partner Jaka ne deli njenih ciljev. Po bolečem razhodu se znajde na prelomnici, kjer mora na novo premisliti svoje vrednote, pričakovanja in predstavo o sreči. V njeno življenje nato vstopi skrivnostni poslovnež Oliver, ki sproži niz dogodkov, zaradi katerih se Dora sooči z vprašanjem, koliko je pripravljena tvegati za ljubezen in koliko ostati zvesta sama sebi.

Roman odpira aktualne teme sodobnih partnerskih odnosov, usklajevanja osebnih želja z družbenimi pričakovanji ter vprašanja materinstva, predanosti in osebne svobode. Avtorica piše v lahkotnem, tekočem slogu, dialogi so živahni, zgodba pa se bere hitro in ohranja napetost vse do konca. Čeprav gre za ljubezenski roman, presega žanrske okvire z razmislekom o odnosu okolice do žensk s kakšnim kilogramom preveč, o zorenju, sprejemanju življenjskih odločitev in iskanju lastne poti.

Srce na dlani bo pritegnil predvsem bralce sodobnih slovenskih ljubezenskih romanov in vse, ki so uživali že v avtoričinem prvencu. Roman deluje samostojno, hkrati pa bralcem ponuja priložnost za ponovno srečanje z znanimi liki in družinskim okoljem, ki ga je avtorica predstavila v svojem prvem romanu. Gre za čustveno prepričljivo pripoved o tem, da ljubezen ni vedno dovolj, če si partnerja ne želita iste prihodnosti, in da je včasih največji pogum izbrati sebe.

Petra Julia Ujawe je kultorologinja, ki se že vse svoje življenje ukvarja z besedami. Začela je v klopeh gimnazije, nadaljevala kot novinarka in urednica. Izdala je dve knjigi Zdravilnih zgodbic za otroke, leta 2025 pa je izšel njen romaneskni prvenec Najboljše šele pride. Srce na dlani je njen drugi roman.