Zgodbe iz Urugvaja : [antologija sodobne urugvajske kratke proze]
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | urugvajska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | KUD Sodobnost International |
Prevod |
Jurij Kunaver |
Ključne besede | Latinskoameriška književnost, Osamljenost |
Zgodbe iz Urugvaja je izbral in prevedel Jurij Kunaver. Spremno besedo je napisal Ramiro Sanchiz. Gre za antologijo kratkih zgodb urugvajskih pisateljev od začetka 20. stoletja so prvih let 21. stoletja. Kot je zapisano v spremni besedi, drži da so vse najvplivnejše osebnosti urugvajske literature pisale tudi kratke zgodbe. Obglavljena kokoš in Rodriguez sta zgodbi, ki ju vsak Urugvajec v času šolanja prebere vsaj enkrat. Iz zgodb predvsem veje osamljenost in nemoč nad okoliščinami, v katerih se znajdemo tekom življenja. Kot je rekla madame Dupont v eni izmed kratkih zgodb je včasih treba le skomigniti in živeti naprej. Osamljenost imata v naslovu dve izmed izbranih kratkih zgodb: Osamljenost in Osamljenost a la Čehov v današnjih časih. Pridejo trenutki v življenju, ko se nam zazdi, da so nas vsi zapustili, da naše življenje nima smisla. Veliko je že to, da ko beremo te kratke zgodbe, kljub temu, da jih preveva osamljenost začutimo, da nismo sami. Začutimo, da tudi drugi čutijo osamljenost, da se tudi drugi, zaradi svoje drugačnosti čutijo zapostavljene in nerazumljene. Se pa vsak v določenih stvareh razlikuje od drugih, zato je drugačnost del vsakega izmed nas. S kratkimi zgodbami se potopimo v svet drugih, ki hkrati postane tudi naš svet. In življenje je lažje.
Objavljeno: 02.09.2021 08:52:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:47:05
“Mati je odprla vrata avta in se usedla na svoj sedež. Oče je začel hoditi okrog avta, okrog hotela, ob cesti. Otrok na kamenčkih je pogledal mojo mater, medtem ko se je raztreseno dotikal drobnih kamnov ter polnil in praznil roko. Videl je odraslo žensko, ki bi lahko bila njegova mati, in ni razumel. Ženska brez nežnosti, brezizrazna, nesposobna za iskanje, nesposobna, da bi s pogledom sledila obupanim korakom iščočega moškega, nesposobna, da bi si predstavljala, kako ali zakaj lahko dvanajstletna deklica ne pride iz stranišča; in moj slepi oče.” (str. 111)